[Krajinska ekologija – pogled nazaj :)] Cerje, Most na Soči, Tolmin, Kolovrat, Bovec, Trenta, 06.07.2015, terenski pouk za študente Krajinske arhitekture 3. UN, BF UL (leto vpisa v prvi letnik 2012)

[Prosta delovna mesta na Zavodu za gozdove Slovenije ZGS] Zaželjena so znanja oz. izkušnje s področja geoprostorske informatike: napredna uporaba ESRI ArcGIS server/portal, vzdrževanje GIS podatkovnih baz, poznavanje spletnih servisov za GIS podatke.... http://www.zgs.si/?id=623

[Okrogla miza o sedimentih] Na okrogli mizi o sedimentih, ki sta jo organizirala Komisja za hidrogeografijo pri Zvezi geografov slovenije in Geomorfološko društvo Slovenije smo predavali o Lesenem plavju v izbranih slovenskih vodotokih (doc. dr. Milan Kobal). https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=923465781145768&id=371211409704544

[Urejanje hudourniških območij & Inženirska biologija] Bled, 12.01.2018, TP za študente študijske smeri Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov (MSc, BF UL) Drugi dan terenskega pouka pri predmetih Urejanje hudourniških območij & Inženirska biologija smo obiskali Bled. Na Bledu je več območij, ki so lahko potencialno nevarna (ogrožena) zaradi skalnih podorov (padajočega kamenja). Eden takšnih je širše območje Blejskega gradu, zlasti območje nad Riklijevo in Grajseko cesto ter območje pod grajsko skalo. Občina Bled je v letu 2017 pri podjetju Apus d.o.o. naročila projektno dokumentacijo za izvedbo tehničnih ukrepov varovanja pred skalnimi podori (v primeru gradu za padajoče kamenje) za območje dela Riklijeve in Grajske ceste na Bledu ter za območje nad vasjo Selo. V sklopu seminarskih vaj pri predmetih Urejanje hudourniških območij & Inženirska biologija (študijski program Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov MSc, BF UL) smo v sodelovanju s podjetjem Apus d.o.o. izdelujemo simulacijo padanja kamenja na območju Grajske skale in dela Riklijeve ceste. Kot glavni rezultat modela RockyFor3D bo izračunana kinetična energija skalnih gmot in njihova maksimalna višina gibanja (odboja). Na podlagi teh izračunov bo izdelan načrt sanacijskih ukrepov, s čimer bo zagotovljena večja varnost ljudi (domačinov in turistov) ter infrastrukture. Na terenskem pouku so s svojim znanjem in izkušnjami sodelovali dr. Tomaž Kralj (občina Bled), g. Tadej Jeršič, univ. dipl. ing. gozd. (Apus, d.o.o.) ter Peter Vukotič (Palček, Peter Vukotič, s.p.). Za prijazen sprejem se zahvaljujemo Zavodu za kulturo Bled ter Občini Bled. Avtor besedila: Tadej Jeršič & dr. Tomaž Kralj & doc. dr. Milan Kobal

[Urejanje hudourniških območij & Inženirska biologija] porečje Črne in Savinje, 11.01.2018, TP za študente študijske smeri Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov (MSc, BF UL) Prvi dan terenskega pouka pri predmetih Urejanje hudourniških območij & Inženirska biologija smo obiskali porečje Črne in Savinje, kjer smo si ogledali: - drčo v Podstudencu na hudourniku Črna - neustrezno zavarovanje pred padajočim kamenjem v Podstudencu - neme priče (zapuščeni hiši) ob hudourniku Lučnica nad Lučami kot posledice zemeljskega plazu in zajezitve Lučnice (smrtna žrtev) - zemeljski plaz nad regionalno cesto Solčava – Podolševa nad objektom Podoljševa 16 - Macesnikov plaz - serija pragov na hudourniku Suhelj – desni pritok Savinje nad Solčavo - zavarovanje pred padajočim kamenjem nad lokalno cesto Icmank - podporno konstrukcijo iz lesene kašte - posledice vetroloma v Logarski dolini - regulirano strugo hudournika Kotovec v Logarski dolini - podajno lovilne ograje nad cesto Sestre Logar – Pavličevo sedlo Na terenskem pouku je sodeloval g. Tadej Jeršič, univ. dipl. ing. gozd. (Apus, d.o.o.). Za prijazen sprejem se zahvaljujemo ga. Albini Štifter, direktorici občinske uprave občine Solčava! Avtor besedila: Tadej Jeršič & doc. dr. Milan Kobal

[Obnovitvene sposobnosti narave v 'dolini smrti' v Žerjavu] Krajani Žerjava so se skozi celotno svojo zgodovino ukvarjali predvsem z rudarstvom. Prvi pisni viri o izkoriščanju rude so iz leta 1665, ko so v bližini Črne začeli kopati svinčevo in cinkovo rudo in jo v topilnici v Žerjavu topiti. Leta 1988 so pričeli s postopnim zapiranjem rudnika in topljenjem rude, dokončna ustavitev kopanja in topljenja rude pa je bila leta 1994. V tem času so izkopali 19.000.000 ton svinčeve in cinkove rude ter naredili 800 km rovov. Danes se rudnik uporablja predvsem v turistične namene (pohodništvo, kolesarstvo, vožnjo s kajaki, itd.). Pri pridobivanju svinca so se sproščale velike količine žveplovega dioksida (SO2), ki je povzročal nastanek kislega dežja in svinčenega prahu, ki se je postopoma nalagal na tleh. Okolje je bilo obremenjeno tudi z odlaganjem halde (stranski produkt pri pridobivanju rude). Vsi ti dejavniki so povzročili odmiranje vegetacije in posledično površinsko erozijo in izpiranje tal. Območje je popolnoma ogolelo, zato so ga poimenovali “dolina smrti”. Po prenehanju taljenja rude se je okolje začelo obnavljati. Stanje se iz leta v leto izboljšuje in okolica Žerjava je danes že skoraj v celoti porasla z zeliščno in grmovno vegetacijo, ponekod se že pojavljajo manjše zaplate gozdov. Avtor besedila: Lovro Stopar, 2. UNI, Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri BF UL