PARJENJE MORSKIH PRAŠIČKOV Če se nameravamo ukvarjati z vzrejo morskih prašičkov, se moramo že ob nakupu obrniti na uspešnega rejca, pri katerem bomo dobili zdrave, plodne, zrele, lepo raščene in vitalne živali čvrste konstitucije. Pozorni moramo biti na morebitna bolezenska znamenja, kot so: kraste na nosu, ustnicah, uhljih ali hrbtu, kot tudi kihanje, izcedek iz nosu, z blatom umazana dlaka, shujšanost, težko dihanje, okrno gibanje, otekli sklepi in ukrivljen hrbet. Tudi starih živali ne kupujemo. Samice spolno dozorijo že 28 do 35 dni po kotitvi, samci pa 60 dni po kotitvi. Za prvo parjenje so samice najbolj primerne med 3. in 4. mesecem starosti, pod pogojem, da so težke vsaj 500 g. Če se prva kotitev zgodi kasneje, ima lahko samička probleme pri kotitvi zaradi zraščene medenice. Morski prašički so socialne živali in v naravi živijo v manjših skupinah, vsako izmed njih pa vodi alfa samec, ki se tudi edini pari z vsemi samicami v tropu. Po možnosti tudi pri načrtovani paritvi omogočimo, da bo samec lahko ostal skupaj s samicami, ki jih je v skupini lahko več, v dve večji skupini samic pa sodita 2 samca. Ob preveliki prostorski stiski in tekmovalnosti se namreč prašički začno med seboj gristi. Mladiče odstavimo po 3 tednih in jih takoj ločimo po spolu. Spol morskega pršička določimo po razmiku med zadnjično odprtino in spolovilom, ki sta pri samcu bolj narazen kot pri samici. Samice parimo 2 do 3, samce pa 4 leta. Po kotitvi mladičev se samica znova goni že po 10 do 12 urah, kar nekateri rejci izkoristijo za ponoven pripust. Sicer pa se samica goni vsakih 14 do 18 dni in je v tem času pripravljena na parjenje. Paritveni ritual izgleda tako, da samec obkroža samico s stopicajočimi koraki in z zibajočim se zadnjim delom, pri čemer se tudi značilno oglaša. Če samici parjenje ne ustreza, to pokaže tako, da se postavi na zadnje noge in samcu s široko odprtim gobčkom pokaže zobe, vendar ga ne ugrizne. Samca lahko tudi odriva s prednjimi tačkami. V kolikor pa ji samec ustreza, v ljubezensko igro privoli. Po končanem parjenju, se oba skrbno očistita, predvsem v predelu spolovil. Morski prašički se razlikujejo po dlaki, ki je lahko kratka, dolga, mehka, puhasta ali celo kodrasta, in barvi. Pri križanju različnih vrst morskih prašičkov moramo upoštevati dedne zakonitosti. Če križamo par, ki se razlikuje po določenih znamenjih, bodo nastale nove kombinacije. Kuštrava dlaka npr. prevlada nad gladko. Kratka dlaka, ki je značilna za angleške morske prašičke, pa prevlada nad dolgo, po kateri so najbolj znani angora prašički. Nastajajo tudi različne barvne kombinacije, najpogostejše pa so črna, rjava in bela. Poznamo še modre, rdeče, oranžne, krem, čokoladno rjave, zlate, srebrne in srebrno sive morske prašičke. Mnoga znamenja nastajajo s spontanimi mutacijami - spremembami dednih zasnov - in med njimi so tudi taka, ki se dedujejo. Tako kot pri človeku, tudi pri morskih prašičkih obstajajo dedne bolezni ali anomalije, kot so: odsotnost pigmenta, pritlikavost, gluhost, mnogoprstnost in majhne oči.

SKRB ZA BREJO SAMIČKO IN LEGLO Brejost morske prašičke traja neobičajno dolgo - od 59 do 72 dni, v povprečju pa 64 dni, zaradi česar se mladiči skotijo že popolnoma razviti, v dnevu ali dveh začno jesti trdno hrano, kmalu po kotitvi pa tudi tekati naokrog. Samec je do breje samice zelo pozoren in ji prepusti boljši prostor ter hrano. Po 4 tednih se samica poredi, 2 tedna pred kotitvijo pa lahko opazimo premikanje mladičkov v njenem telesu. Samica ne gradi gnezda in se med brejostjo ne obnaša nič drugače kot sicer. Morska prašička običajno koti podnevi in je ne moti, če smo pri tem zraven, zato lahko ta dogodek opazujejo tudi otroci. Vsakega mladička posebej takoj po skotitvi osvobodi posteljice in jo poje, da se ne bi zadušil. Običajno skoti 2 do 5 mladičkov, ki imajo že takoj odprte oči in so porasli z dlako, tehtajo pa od 40 do 100 g. Sam potek kotitve je odvisen od števila mladičev, traja pa 15 do 30 minut. Za razliko do mnogih glodavcev samica morskega prašička dovoli tudi samcu, da spremlja kotitev in jo njegova prisotnost pomirja. Samec se s samico med kotitvijo ne ukvarja, temveč se navadno umakne v kot kletke, kjer se ukvarja z drugimi rečmi. Ker pa je samica že po 10 do 12 urah po kotitvi ponovno godna za parjenje, je bolje, če samca po kotitvi odstranimo, sicer lahko čez 2 meseca ponovno pričakujemo mladičke. Samica ima le 2 seska, s katerima mora prehraniti običajno več kot 2 mladička, kar tudi pojasni biološki pomen njene dolge brejosti. Mladičev ne doji leže na boku, temveč pri dojenju sedi. Mladiči se lahko osamosvojijo po 5 dneh in že v času dojenja jedo tudi trdno hrano (seno in zelenjavo). Od zelenjave lahko jedo npr. solato, brokoli, blitvo, radič, endivijo, peteršilj, zeleno papriko, korenje in zeleno, ne smejo pa jesti zelja, saj napenja. Mati jih lahko doji do 3 tedne, načeloma pa jih odstavimo pri telesni teži 180 g v starosti od 14 do 18 dni. Vendar je zanje bolje, če jih ne ločimo od staršev takoj, temveč jih pustimo z njimi do 6. tedna, da se lahko od njih še kaj naučijo. Morski prašički so namreč družinske živali, ki vse, česar se lotijo, počnejo skupaj. Če npr. družino morskih prašičkov pustimo prosto tekati po sobi, pri tem mladički spremljajo starše. Ko kateri izmed njih zaostane, mati takoj steče k njemu, ga ovoha in nato spet pripelje k ostalim. Starost okrog 6. tedna je tudi najprimernješa za to, da gredo mladički k novim mladičkom. Mladičke lahko božamo in jemljemo v naročje že prvi dan, takoj ko jih samička očisti in osuši, razen če bi to samico vznemirilo. Na ta način se nas bodo takoj navadili in se ne bodo bali. Ne pozabimo pa, da je v starosti okrog 4 tedne potrebno ločiti samčke od samičk, saj takrat mladički spolno dozorijo in bi lahko prišlo do oploditve. Mlade samčke lahko damo v prostor skupaj s samcem.