Ministrstvo za finance je objavilo predpisano mero zamudnih obresti, ki upoštevaje podatek Evropske centralne banke na dan 31. 12. 2017, znaša 8,00 odstotkov. Izračun zamudnih obresti lahko naredite na: http://www.ecb.europa.eu/stats/policy_and_exchange_rates/key_ecb_interest_rates/html/index.en.html Obrestna mera je sicer določena z Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1), na voljo je na:http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3695.

Haaško sodišče je po 24 letih zaključilo svoje delo. Od ustanovitve, 25. 5. 1993, je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije prvo sojenje začelo maja 1996, zadnjo sodbo pa je izreklo 29. 11. 2017 v dramatičnih okoliščinah, ko je bosanski Hrvat Slobodan Praljak v sodni dvorani z zaužitjem strupa izvedel samomor V 24 letih je sodišče v 11.000 dnevih sojenj od 161 obtožencev obsodilo 90. https://www.delo.si/svet/evropa/konec-mednarodnega-sodisca-za-vojne-zlocine-na-obmocju-nekdanje-jugoslavije.html

Rezervirajte si svoj termin za brezplačno pravno svetovanje, ki ga bo v naslednjem tednu po celi Sloveniji nudilo veliko število odvetnikov in odvetniških pisarn.

V okviru DNEVA ODVETNIŠKE PRAVNE POMOČI PRO BONO bo v akciji sodeloval tudi Mediacijski center Odvetniške zbornice Slovenije. Odvetniki - mediatorji bomo tako že v ponedeljek, 18.12.2017, od 12. do 19. ure v atriju SAZU, Novi trg 2, Ljubljana, na voljo strankam, ki potrebujejo dodatna pojasnila glede mediacije, ali pa bi želele ta dan opraviti mediacijsko srečanje pro bono. Pravna pomoč Mediacijskega centra se bo izvajala ustno, brez predhodne najave. Enako (brez predhodne najave) velja glede PRO BONO svetovanja, ki se bo izvajal v prostorih lokalne skupnosti,med drugim tudi v Ljubljani, v prostoru MOL, v glavni sejni sobi Magistrata (Mestni trg 1, Ljubljana), kjer bomo odvetniki nudili pravno pomoč pro bono 19.12.2017 od 9-17, povezava do časovnega razporeda za 19.12.17: https://www.odv-zb.si/upload/PRAVNA%20POMOC/PRO%20BONO%202017/Razpored%20odvetnikov%20-%20MOL%2013.12.2017%2010h.pdf https://www.odv-zb.si/predstavitev/odvetn

PRO BONO DAN ODVETNIŠKE PRAVNE POMOČI: Slovenski ljubljanski odvetniki bomo v torek, 19. 12. 2017, nudili pro bono (brezplačno) pravno pomoč v odvetniških pisarnah, nekateri pa tudi v prostorih MOL v glavni sejni sobi Magistrata (Mestni trg 1, Ljubljana). Naša odvetniška pisarna je ta dan na voljo v pisarni od 8:00 do 14:30, v prostorih MOL pa od 15-17h. Za obisk v pisarni ali telefonsko svetovanje se prosim najavite do ponedeljka, 18. 12. 2017, po elektronski poti (odvetnica@drweber.si) ali telefonu (040 251 002). Ostale odvetnike najdete na spodnjem seznamu. Vabljeni, da izkoristite možnost, da vam odvetniki posredujemo splošne informacije o problemu oz. sporu in vam pojasnimo pravne možnosti, ki vam jih v vašem primeru omogoča zakonodaja in sodna praksa. http://www.odv-zb.si/predstavitev/odvetn

Ali bo nov zakon o Sodnem svetu pripomorel k večjemu nadzoru sodnikov? Danes se je začel uporabljati Zakon o Sodnem svetu, ki je med drugim naložil Sodnemu svetu vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike, ki jih je do zdaj vodilo vrhovno sodišče. V ta namen bo moral Sodni svet oblikovati disciplinsko sodišče, ki bo imelo devet članov in štiriletni mandat. Predloge za disciplinske postopke bo predlagal disciplinski tožilec, ki ga bo na predlog vrhovnega sodišča iz vrst vrhovnih sodnikov imenoval Sodni svet. Sodni svet sicer sestavlja 11 članov, od katerih pet izvoli državni zbor na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Pri tem se vsaka tri leta (mandat članov je šest let) izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor, ter trije člani sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki. Vsi člani Sodnega sveta z novim zakonom ohranjajo mandat. Link do zakona: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7156

UPANJE ZA DOLŽNIKE Z NIZKIM DOLGOM: Vlada je na seji 26.10.2017 sprejela besedilo predloga novele zakona o izvršbi, ki je nastala po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Vaskrsić. Z novelo želi preprečiti t. i. socialne izvršbe na nepremičnine, katerih temeljna značilnost je, da je dolg nizek, njegovo poplačilo s strani dolžnika pa na ta način realno. Novela sodišču nalaga obveznost, da v primeru, ko sta predmet izvršbe dolžnikovo stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerih dolžnik živi, in je dolg očitno nesorazmeren z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, o postopku obvesti center za socialno delo. Ta mora po prejetem obvestilu začeti izvajanje socialne pomoči. Predlog novele predvideva tudi dodatno varovalko, s katero omogoča, da lahko dolžnik tudi po poteku roka osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najpozneje do izdaje odredbe o javni dražbi, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj se opravi izvršba na drugo nepremičnini. Drugo sredstvo izvršbe ali drugo nepremičnino lahko po uradni dolžnosti določi tudi samo sodišče, če bo med postopkom iz evidenc, do katerih ima dostop, ali predloženih listin ugotovilo, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo terjatve. V primerih, ko dolžnik ali sodišče ne bosta mogla predlagati oziroma določiti drugega sredstva izvršbe, pa je mogoče ob pomoči sorodnikov, sosedov in humanitarnih organizacij relativno nizek dolg poplačati, predlog novele daje dodatno možnost, in sicer, da se izvršba odloži za pol leta (vendar le enkrat). Preloži se lahko na podlagi obrazloženega mnenja centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila eksistenco dolžnika ali njegovih družinskih članov. Odlog lahko sodišče v takih primerih določi tudi brez obrazloženega mnenja centra za socialno delo, vendar le za tri mesece in le enkrat.

Evropsko sodišče za človekove pravice je 24.10.2017 izreklo razsodbo v primeru tožbe Slovenke Frančiške Štefančič zaradi smrti njenega sina med policijskim poskusom njegove prisilne hospitalizacije. Sodišče je ugotovilo, da je Slovenija odgovorna za to smrt in tožnici prisodila 36.000 evrov odškodnine. Sin tožnice, Branko Štefančič iz Ajdovščine je bil psihični bolnik in je bil že večkrat obravnavan v psihiatrični bolnišnici. Junija 2008 je večkrat po telefonu in osebno grozil zaposlenim v pisarni državnega tožilstva v Novi Gorici. Enkrat je tudi zagrozil, da se bo vrnil oborožen, zaradi česar je tožilstvo predlagalo psihiatrično obravnavo. Še isti dan je po Štefančiča prišlo več policistov, skupaj z zdravstveno ekipo. Glede na policijsko poročilo je Štefančič zavrnil prostovoljni odhod v psihiatrično bolnišnico. Postal je razdražen in verbalno nasilen. Odrinil je zdravstvena tehnika, ki sta ga skušala prijeti za roke, nakar so ga policisti pritisnili na tla in vklenili. Zdravstveni tehnik mu je nato vbrizgal antipsihotično zdravilo in nato, ko so ga obrnili na trebuh, še eno zdravilo, ki naj bi ublažilo tresenje zaradi antipsihotičnega zdravila. Nekaj trenutkov kasneje je Štefančič začel bruhati, kar je prisotni zdravnik pripisal posledicam napora. Zatem je medicinski tehnik ugotovil nepravilno bitje srca, nakar so ga morali začeti oživljati. Nekaj trenutkov kasneje je Štefančič umrl. Slovenske oblasti so zatem izvedle preiskavo dogodka. Izvedenci so ugotovili, da je Štefančič umrl zaradi zadušitve, ker je vdihnil izbljuvek. Menili so, da intervencijska ekipa glede na njegovo agresivnost tega ni mogla preprečiti. Tožilstvo je nato septembra 2008 odločilo, da pogoji za kazenski pregon niso izpolnjeni. Januarja 2009 je Štefančičeva mati vseeno vložila kazensko ovadbo proti policistom, ker da je njen sin umrl zaradi njihovega nepotrebnega in neprofesionalnega posredovanja. Junija 2009 je bila ovadba ovržena. Štefančičeva se je nato pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ob sklicevanju na 2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do življenja, je obtožila državo, da je odgovorna za smrt njenega sina, preiskava njegove smrti pa da je bila namenjena prikrivanju resnice in izogibanju odgovornosti. https://hudoc.echr.coe.int/eng#{%22itemid%22:[%22001-177935%22]}

BREZPLAČNO SVETOVANJE IN NASVETI NOTARJEV JUTRI, 26. 10. 2017. V »Evropski dan civilnega pravosodja « se v zadnjih letih vključujejo tudi slovenski notarji. Ti bodo 26. oktobra 2017 v času uradnih ur (od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00) odprli svoja vrata in nudili brezplačno svetovanje in nasvete v vseh zadevah, ki se nanašajo na notarske storitve. Notarji bodo obiskovalcem na voljo za odgovore na vsa vprašanja v zvezi z dedovanjem, oporokami, nepremičninami in ostalimi zadevami, ki zadevajo premoženje vsakega posameznika.

TELEVIZIJA, KI JE V BISTVU NIMATE: o tem, ali lahko RTV preveri, če imate v stanovanju TV, v strokovnem prispevku odvetnice dr. Nane Weber.

PRAVICE DELAVCEV: O tem, da ima delavec pravico zahtevati od delodajalca vračilo razlike v plači za zadnjih 5 let, ki je nastala zato, ker je delodajalec nezakonito všteval dodatke v osnovno plačo, v spodnjem, sveže objavljenem, strokovnem članku odvetnice dr. Nane Weber.