Osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku

VABLJENI!

Muzej novejše zgodovine Slovenije #muzejnzs

V ponedeljek, na SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK, bo Mestni muzej Litija odprt po ustaljenem urniku: od 10h do 12h in od 17h do 19h. VABLJENI! Vstop je prost!

MC Litija

MC Litija

LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Branja vreden članek o demontaži znamenite litijske topilnice svinca ("šmelc"), ki je številnim krajanom dajala kruh, nekaj časa pa se je uvrščala celo med najpomembnejše tovarne v Avstro-Ogrski in kasneje v Kraljevini SHS. Kot pomenjliva zanimivost - pričujoči članek kaže na to, da smo se Slovenci že pred več kot 80 leti bali "tujca", ki bi pokupil "domačo" zemljo in industrijo. ----------------------------------------------------------------------------------- Slovenec: političen list za slovenski narod (30.01.1930, letnik 58, številka 24) Demontaža litijske topilnice Parcelacija zemljišča topilnice srebra in svinca v Litiji. Litija, 29. jan. "L. 1922. je ustavila obrat topljenja svinčene rude, katero je litijska topilnica pred vojno prejemala iz Afrike in tudi iz Kitajske, po cele tovorne ladje na Trst. Blago se je prevažalo kot cenejše obtežilno blago ladij nazaj v domovino. Sicer so govorili, da je pravda radi čebel in radi ajde vzrok, da je litijska družba za topljenje svinca in srebra ustavila delo. Vendar to ni bil vzrok. Resnica je ta, da ji družba ni moglu več dobavljati iz inozemstva dovolj surove svinčene rude, ker je to trgovino prevzela Anglija. Domača produkcija pa je bila prešibka, da bi zmogla v zadostni meri založiti topilnico, da bi zamogla vzdrževati obrat tudi v naprej. Firma, ki ima sedež in glavne akcijonarje na Dunaju, se pa hoče sedaj tega objekta iznebiti, vsled česar se je pred tednom dni vršila v topilnici neoficijelna ponudba za parcele njiv pod litijskim kolodvorom in za nasip proti Savi, za kateri pa se pravzaprav niti ne ve, čigav da je. Najbrže je to še last države, ker je prejšnja topilnica brez državne odobritve zasipala savsko strugo z odpadki od čiste topljene svinčene rude v strugo. Cene, katere so ponudili nekateri špekulantje družbi, so zares strašne! Za njivo pod kolodvorom, ca. 3000 m² jo bila stavljena ponudba za 1m² 80 Din, za nasip, ki pa je kakor rečeno, sporen med državo in topilnico, pa za 1 m² 42 Din. — Tega sveta pa je nad 2 ha. Pripomniti je pa treba, da je svoječasno topilnica to njivo pod kolodvorom z leseno ograjo tako ogradila, da je šla skoro za cel meter v cesto, poleg tega pa je treba sedaj tudi nujno popraviti ovinek pri Šribarju. Bilo bi le želeti, da cestni odbor to zadevo uredi preje, predno se to odproda,da ne bodo oškodovani domačini, ki bodo te parcele kupili. — Opozarjamo pa državno oblast, da se pobriga za zemljišče, ki je bilo nasuto v strugo reke Save, katero hoče inozemska firma sedaj za drag denar prodati domačinom. Objektov topilnice, to je v prvi vrsti strojnico z 250 PS parno lokomobilo in napol porušenimi objekti za topilnico in s skladiščnimi prostori pavsled pretirane cene noče nihče kupiti, čeprav je glavni interesent rudarska družba Litija, ki v hribu ≫Sitarjevec≪ nad litijskim trgom dnevno izkoplje ca. 100.000 kg 60% svinčene rude. — Žalostno pri celi demontaži te topilniške industrije je le ta, da bo šel naš težko prisluženi denar za to zemljišče po nepotrebnem v inozemske kapitalistične roke v škodo domačemu življu."

»Muzeji nam zagotavljajo ustvarjalno navzočnost kolektivnega spomina, da nam pomagajo živeti z lastno identiteto, zaradi katere smo vsi enaki in hkrati različni od drugih. Ker v muzejih nenehno poteka razmišljanje o preteklih dogajanjih in izkušnjah, ponujajo možnost popravkov sedanjosti in hkrati modelov za prihodnost. Muzeji pripomorejo k samospoznavanju, so sredstvo, s katerim spoznavamo svet okoli sebe v prostoru in času. Muzeji so gonilna sila razvoja vsake družbe ali skupnosti. Odsotnost muzejev in drugih dediščinskih institucij bi povzročila izgubo identitete z vsemi usodnimi posledicami, kot sta dekadenca in izginotje." dr. Tomislav Šola

V Narodni galeriji tisoči kot v Louvru

Naše mesto Litija | Vrtec Litija

Takole so vtise o obisku v muzeju strnili v vrtcu Najdihojca. http://www.vrtec-litija.si/dejavnosti-v-vrtcu/nase-mesto-litija/

Maske danes, obrazi jutri

27. januarja 2016 smo odprli gostujočo razstavo Maske danes, obrazi jutri, ki jo je pripravila Andreja Bajželj Zupanec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Razstava s fotografijami pričara karnevalsko vzdušje na Slovenskem, še posebej pa se dotakne litijskega pustnega rajanja. Dogodek je povezovala kustodinja Helena Hauptman, nekaj besed pa sta spregovorili tudi avtorica razstave in podžupanja občine Litija Lijana Lovše. Za glasbeno vzdušje je poskrbel pianist Jani Slimšek.

Timeline Photos

Litija je zlasti v povojnem obdobju slovela po svojih imenitnih pustnih karnevalih, ki so privabljali občinstvo iz vse Slovenije. V Mestnem muzeju Litija med drugim zbiramo in hranimo tudi stare fotografije in video posnetke litijskih karnevalov od 60. let prejšnjega stoletja dalje, vendar je naš arhiv še vedno precej skromen. Da bi našim obiskovalcem in drugim zainteresiranim skupinam lahko zagotovili kar najboljši vpogled v pustno dogajanje pred in po vojni, vse občanke in občane vljudno prosimo, da še malo pobrskajo po svojih domačih arhivih ter nam prinesejo pokazat kakšno zanimivo starejšo fotografijo ali celo video posnetek. Vso gradivo vam bomo seveda vrnili. Najlepša hvala že vnaprej za Vaš trud in zaupanje!