FURS poostreno nad nepredlagatelje obračunov prispevkov za socialno varnost Nepredlagateljem grozi visoka finančna globa ali celo zaporna kazen do treh let. Finančna uprava RS bo v drugi polovici septembra 2017 izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost (v nadaljevanju: REK obrazci) in tako za njih ne plačujejo prispevkov. Že izvedeni nadzori v zadnjih letih so bistveno pripomogli k večjemu številu oddanih REK obrazcev (v zadnjem letu 15 % manj nepredlagateljev, kot leto poprej). Ker gre za občutljivo področje kršenja temeljnih pravic delavcev in pereč problem vsakega posameznika, ki se v takšni situaciji znajde, bo FURS izvedel še dodatne nadzorne aktivnosti.

NADZOR NAD ODDAJANJEM NEPREMIČNIN V NAJEM FURS v času turistične sezone poostreno nadzoruje oddajanje nepremičnin v najem, zaradi preprečevanja dela na črno. Posameznik lahko oddaja in oglašuje oddajanje prostih kapacitet v turistične namene le, če ima to ustrezno registrirano. Finančna uprava RS bo namreč poostrila nadzor nad fizičnimi osebami, ki opravljajo delo na črno, za kar se šteje tudi oddajanje nepremičnin v turistični najem, kadar posameznik opravlja to dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ali drugi zakoni.

VEZANE KNJIGE RAČUNOV - ostajajo Obveščamo vas, da je finančna ministrica napovedala, da bodo vezane knjige računov ostale do nedavnega. Prehodno obdobje, ki je omogočalo, namesto elektronske davčne blagajne, uporabo vezane knjige računov (katere račun je potrebno redno potrjevati preko miniblagajne) bi se skladno z Zakonom moralo isteči konec tega leta. Je pa finančno ministrstvo napovedalo, da bodo te knjige ostale še v naslednjem letu in do nadaljnjega. To pomeni, da boste dosedanji uporabniki VKR, le-te lahko uporabljali tudi v bodoče. Hkrati vas obveščamo, da je FURS pripravil mobilno aplikacijo »miniBlagajna«, ki je primerna za androide (mobilni telefon, tablica) na katere si naložite aplikacijo miniBlagajno in jo ob ustreznem tiskalniku (Bluetooth/brezžično povezavo) uporabljate za izdajanje računov. Pogoj za uporabo te davčne blagajne je stalna povezanost z internetom, na telefon se naloži tudi digitalno potrdilo, ki se uporablja na spletni aplikaciji.

FURS je s 1. avgustom podaljšal čas tehnične pomoči uporabnikom. Tehnična pomoč uporabnikom na telefonski številki (05) 2976 800 in elektronskem naslovu SD.fu@gov.si, je na voljo od 8. do 18. ure. (prej do 15. ure)

SPREMEMBE PRI OBDAVČITVI NORMIRANCEV Ministrstvo za finance pripravlja predlog sprememb davčne zakonodaje, ki posega v davčno ureditev t. i. normirancev. Po pisanju časnika Finance naj bi spremembe vključevale zlasti nižji odstotek normiranih odhodkov (in posledično večjo davčno osnovo) in nadomestitev dokončne 20-% davčne stopnje z dohodninsko lestvico. Ministrstvo za finance bo čez poletje pripravljalo predlog sprememb davčnih zakonov, ki urejajo obdavčitev t. i. normirancev (to so davčni zavezanci, ki svojo davčno osnovo za izračun davka od dejavnosti oz. od dohodkov pravnih oseb ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov). Če bo predlog zakonskih sprememb sprejet, bodo te začele veljati z novim koledarskim letom, kot je to značilno za davčne zakone in njihove spremembe. Predlog še ni bil niti predstavljen, kaj šele sprejet, zato so vse v nadaljevanju navedene spremembe samo prikaz smeri, v katero želi Ministrstvo za finance usmeriti način obdavčevanja normirancev, pri čemer je glavni cilj normirano obdavčitev narediti zanimivo in uporabno samo za gospodarske subjekte z nizkimi prihodki (med katere spadajo tudi podjetniki začetniki). Kaj naj bi se spremenilo? 1. Višina normiranih odhodkov naj bi bila nižja Trenutno znaša višina normiranih odhodkov 80 % prihodkov. Zakonodajalec je preko zakonske norme ustvaril prepričanje, da ima podjetnik s tem, ko ustvari 1.000 EUR prihodkov, 800 EUR stroškov. Po formuli »prihodki – odhodki = davčna osnova« zaključimo, da znaša davčna osnova pri normirancu 20 % prihodkov. Ta višina in posledično davčna osnova pa naj bi se po novem spremenila, in sicer tako, da bi se višina normiranih odhodkov zmanjšala, kar bi pomenilo tudi večjo davčno osnovo. Zadnji podatek, ki smo ga zaznali, je bil, da naj bi se višina normiranih odhodkov znižala na 60%. To pomeni, da bi davčna osnova znašala 40% vseh prihodkov normiranca. 2. Obdavčitev naj ne bi bila več dokončna, ampak bi sledila dohodninski lestvici Normiranci naj bi bili po novem obdavčeni po dohodninski letvici. Višja kot bo normirančeva davčna osnova, v višji dohodninski razred bo normiranec umeščen, kar pomeni, da bo plačal dohodnino po višji davčni stopnji. Trenutno velja, da je normiranec obdavčen z dokončno 20-% davčno stopnjo, po novem pa naj bi bil njegov dohodek obdavčen po 16-%, 27-%, 34-%, 39-% ali 50-% davčni stopnji, in sicer glede na višino njegove davčne osnove. 3. Uvedle naj bi se dodatne olajšave Normiranci naj bi imeli možnost uveljavljati vse olajšave, ki jih lahko uveljavljajo zavezanci, ki poslujejo preko dejanskih stroškov. Za normirance z nižjimi prihodki pa naj bi se uvedle dodatne olajšave oziroma bi se sedanje olajšave lahko povečale. Katere in za koliko, še ni znano. Kaj naj bi ostalo isto? Prihodkovni prag za obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove preko normiranih odhodkov naj bi ostal isti. Normiranec tako ne sme doseči več kot 100.000 evrov prihodkov dve leti zapored, sicer mora tretje leto ugotavljati davčno osnovo preko dejanskih odhodkov. Za popoldanski s.p. je ta meja 50.000 evrov, vendar je lahko zvišana na 100.000 evrov, če samostojni podjetnik zaposli eno osebo za polni delovni čas za vsaj 5 mesecev v davčnem letu. Napoved sprememb ima tako pozitivne kot negativne strani. Zaradi upoštevanja dohodninske lestvice in ugotavljanja olajšav bo novi sistem normiranstva vsekakor bolj zapleten in administrativno zahtevnejši, pomoč računovodje pa bo potrebna že med letom in ne šele pri davčnem obračunu. Normiranci bodo tudi težje napovedali višino prihodkov ob odprtju podjetja, predvsem pa bo računanje davčnih obveznosti med letom kompleksnejše. Normiranec namreč sedaj točno ve, koliko je ob katerem koli danem trenutku v letu dolžan državi - 4 % od vseh prihodkov. Pozitivna plat predrugačenja davčnih norm pa se kaže v poskusu približevanja oziroma izenačenja davčnih obremenitev med zaposlenimi in samozaposlenimi. V primeru sprejetih sprememb bodo lahko na slabšem tudi nekateri popoldanski s.p.-ji, saj se bo prihodek iz njihove dopolnilne dejavnosti prištel k njihovi plači. Zaradi tega bodo lahko uvrščeni v višji dohodninski razred in bodo tako morali plačati državi več davka, kot bi ga po sedanju ureditvi.

VIŠJA MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTE V skladu z odredbo MDDSZEM se je 1. julija 2017 minimalna bruto urna postavka zvišala s trenutnih 4,53 €/bruto na 4,61 €/bruto. Ure dela, ki so jih pri vas opravili študenti in dijaki do vključno 30. junija, lahko obračunate po minimalni urni postavki 4,53 €/bruto. Od vključno 1. julija dalje pa mora biti njihovo delo obračunano najmanj po 4,61 €/bruto.

OŽJI DRUŽINSKI ČLANI PRI KRATKOTRAJNEM DELU Novi zakon je sicer še dodatno razširil krog ožjih družinskih članov, ki pridejo v poštev za takšno obliko dela, toda še posebej za laika (pa tudi za nekatere strokovnjake) je težko na uporaben način razumeti eno od teh skupin sorodnikov. Kratkotrajno delo lahko torej opravlja tudi: – oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena. Krog oseb, ki so med seboj v sorodstvu in svaštvu, je razviden iz pojasnila Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti RS z dne z dne 20. 7. 2015, ki ga v avtentični obliki navajamo v nadaljevanju. Direktorat za družino ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje: »Sorodstvo je razmerje med predniki in potomci ter razmerje potomcev me seboj. Pri sorodstvu gre za krvno povezanost. Enako pravno relevantno razmerje pa nastane tudi z aktom posvojitve, ki ustvarja med posvojencem in njegovimi sorodniki ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki enaka razmerja ko med sorodniki. Sorodstvo se označuje s črtami (linijami, vrstami) in stopnjami (koleni). Sorodstvo v ravni črti je sorodstvo med predniki in potomci; sorodstvo v stranski črti pa je sorodstvo med potomci, ki izvirajo iz skupnega prednika. Stopnja sorodstva se določa po številu rojstev med prednikom in potomcem, pri čemer se ne šteje sorodnika od katerega začnemo šteti ali pa se ne šteje skupnega prednika. Svaštvo je razmerje enega zakonca do sorodnikov drugega zakonca, torej nastane na podlagi zakonske zveze. Zunajzakonska skupnost ne ustvarja svaštva med partnerjem in sorodniki drugega partnerja. Tudi pri svaštvu se, enako kot pri sorodnikih, loči svaštvo v ravni in stranski črti ter v stopnjah oziroma kolenu, in sicer je sorodnik z določeno osebo v isti črti in kolenu, kot je drugi zakonec z njo v sorodstvu. Med sorodniki enega zakonca in sorodniki drugega zakonca ni svaštva. Glede na navedeno so: •sorodniki v ravni črti: starši – otrok (1. koleno), stari starši – vnuk (2. koleno), prastari starši – pravnuk (3. koleno), praprastari starši – prapravnuk (4. koleno); •sorodniki v stranski črti: bratje, sestre (2. koleno), teta/stric – nečak/nečakinja (3. koleno); •svaštvo v ravni črti: tast/tašča – zet/snaha, očim/mačeha – pastorek/ pastorka (1. koleno); •svaštvo v stranski črti: svak, svakinja (2. koleno).« Brat ali sestra podjetnika torej ne prideta v poštev za kratkotrajno delo, prav tako ne vnuki in stari starši! Zgoraj opisano kratkotrajno delo se občasno zamenjuje s sorodstveno pomočjo, kar pa nikakor ni dopustno. Resda posameznik na tej podlagi lahko pomaga širšemu krogu sorodnikov (v sorodstvu v ravni črti, ne glede na koleno, oziroma v stranski črti do tretjega kolena ter v svaštvu do drugega kolena), na primer tudi bratu, sestri, nečaku, stricu, teti, tastu, tašči, zetu, snahi ipd., toda po drugi strani je nujno pri tem vedeti, da pride sorodstvena pomoč v poštev le med fizičnimi osebami, nikakor pa ne kot pomoč gospodarskemu subjektu, ne glede na velikost le-tega. Takšne sorodstvene pomoči torej ne more biti deležna niti mala družba niti mali s. p., četudi ima manj kot 10 zaposlenih.

FINANČNI INŠPEKCIJSKI NADZORI Finančni inšpekcijski nadzori, ki jih izvaja FURS, bodo v letu 2017 ciljno usmerjeni na tvegana področja, pri čemer bodo aktivnosti nadzora usmerjene v odkrivanje in zmanjševanje obsega davčnih in carinskih utaj ter v izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti. V letu 2017 načrtujejo čez 7.000 pregledov s področja obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, prispevkov za socialno varnost, davka na dodano vrednost, sive ekonomije, davčnih blagajn in trošarin. Največ nadzorov bo usmerjeno pregledom davčnih obračunov s področja davka na dodano vrednost (DDV). Sledi nadzor na področju davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb, dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Na področju carin, trošarin in okoljskih dajatev ter skupne kmetijske politike se načrtuje nekaj več kot 250 inšpekcijskih nadzorov, preko katerih se bo preverjalo uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo, deklariranje porekla blaga, proti dampinške dajatve, plačevanje trošarine od alkohola, alkoholnih pijač, energentov in električne energije, upravičenost do vračila trošarin in obračun okoljskih dajatev. FURS načrtuje tudi 56 pregledov s področja transfernih cen. Prav tako bodo preverjali področje iger na srečo – preglednost poslovanja koncesionarjev, odgovorno prirejanje, nadzor tveganj s področja pranja denarja, goljufij ipd. Skupaj z drugimi inšpekcijami načrtujejo nadzore na področjih: – kmetijske dejavnosti s poudarkom preprečevanja dela na črno in evidentiranja prihodkov, – dela tujcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev in zaposlovanja tujcev (predvsem na področju pekarstva, gradbeništva in drugih rizičnih dejavnosti), – identifikacije društev, ki opravljajo izključno pridobitno dejavnost in bi morala poslovati v drugi pravnoorganizacijski obliki, – dela in zaposlovanja na črno ter izdajanje računov v dejavnostih, kjer se opravlja pretežno gotovinsko poslovanje, – prispevkov za socialno varnost z vidika pravilne davčne obravnave in ekonomske vsebine dohodkov fizičnih oseb, – nadzor nagradnih iger, ki se izvajajo v igralnicah in igralnih salonih. FURS ocenjuje, da bo 10 % pregledov opravljeno na podlagi prejetih prijav. V letu 2016 so prejeli 12.775 prijav, na podlagi katerih so izvedli 1129 inšpekcijskih nadzorov. Sistemski inšpekcijski nadzori Urada za preprečevanje pranja denarja bodo usmerjeni v spoštovanje določb, ki se nanašajo na: – izdelavo ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma s poudarkom na segmentiranju strank, – izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (pregled stranke) s poudarkom na ugotavljanju dejanskih lastnikov, – skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog po ZPPDFT-1. Urad bo izvedel samostojne inšpekcijske nadzore (načrtovanih je 30) pri tistih zavezancih, ki nimajo primarnega nadzornika, in sicer: – pri pošti, če opravlja storitve prenosa denarja prek poštne nakaznice, – pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (na primer menic in potovalnih čekov), izdajanja garancij in drugih jamstev, upravljanja naložb za tretje osebe, oddajanja sefov, računovodskih storitev, storitev davčnega svetovanja, podjetniških ali fiduciarnih storitev, trgovanja z umetninami, organiziranja ali izvajanja dražb.

IZVAJANJE PLAČIL MED VELIKONOČNIMI PRAZNIKI Dne 14. 4. 2017 (Veliki petek) evropski plačilni sistem TARGET2 ne bo posloval, zato banke in hranilnice v državah Evropske unije ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. Posledično tega dne ne bodo operativni tudi domači klirinški plačilni sistemi, ki so posredno vezani na poravnavo v sistemu TARGET2; v petek, 14. 4. 2017, bo možna le obdelava internih plačil v okviru posamezne poslovne banke oz. hranilnice. Ker na Veliki petek in Veliki ponedeljek (dela prost dan) evropski medbančni plačilni sistem ne bo posloval, slovenske banke in hranilnice v teh dneh ne bodo izvajale medbančnih plačil. Omejitev velja tudi za direktne obremenitve SEPA (SDD). Nalogi za direktne obremenitve SEPA za datum valute 14.4.2017 bodo poravnani šele v torek 18.4.2017, kar pomeni, da bodo šele s tem datumom obremenjeni računi plačnikov in odobren račun prejemnikov plačil. Plačilni promet v polnem obsegu bodo banke in hranilnice izvajale naslednji delovni dan, v torek, 18. 4. 2017. Združenje bank Slovenije Ljubljana, 31. marec 2017

ODPOSLAN PRVI SVEŽENJ INFORMATIVNIH IZRAČUNOV DOHODNINE FURS je v prvem svežnju 31. marca 2017 poslal 947.550 informativnih izračunov dohodnine za leto 2016. Zavezanci jih bodo prejeli po navadni pošti v naslednjih dneh. Rok za vložitev ugovora se izteče 3. maja 2017, rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 2. junij 2017, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana 1. junija 2017. Naslednji sveženj informativnih izračunov bo odpremljen 31. maja 2017.

NOVA NAJNIŽJA OSNOVA ZA OBRAČUN PRISPEVKOV ZA OSEBE V DELOVNEM RAZMERJU Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju za izplačila od 1. marca 2017 znaša 824,02 EUR (prej 809,06 EUR). Določi se kot 52 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji za leto 2016, ki preračunana na mesec znaša 1.584,66 EUR. (FURS)