LETOS BO DOPUST CENEJŠI Od 15. junija brez stroškov mobilnega gostovanja Evropski parlament je s potrditvijo zakonodaje o omejitvi veleprodajnih cen za gostovanje ob prenosu podatkov v mobilnih omrežjih, ki si jih med seboj zaračunavajo ponudniki telekomunikacijskih storitev, odstranil še zadnjo oviro za ukinitev doplačil za gostovanje za uporabnike. Parlament je predhodno usklajeno besedilo potrdil s 549 glasovi za, 27 proti in 50 vzdržanimi. Odprava dodatnega obračunavanja stroškov gostovanja začne veljati 15. junija. Uporabniki bodo tako med potovanji po Evropi lahko odpirali svojo elektronsko pošto, uporabljali zemljevide, nalagali fotografije na družabne medijih, telefonirali in pošiljali sporočila brez dodatnih stroškov. Unija pričakuje tudi vstop na trg več malih in virtualnih operaterjev.

ALI ZNATE SAMI PREVERITI, KOLIKO DOPUSTA VAM PRIPADA OZ. ALI VAM GA JE DELODAJALEC PRAVILNO ODMERIL? Pri določitvi letnega dopusta je potrebno upoštevati določila veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), določila morebitne kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca, določila internih aktov in pravilnikov delodajalca, ki urejajo to področje, ter določila pogodbe o zaposlitvi. ZDR-1 določa namreč le minimalno število dni letnega dopusta, ki pripadajo delavcem, ter pri odmeri dodatnih dni dopusta upošteva le nekaj kriterijev. Tako dodatni dnevi po zakonu pripadajo le staršem otrok, ki so mlajši od 15 let, delavcem, ki so starejši od 55 let, invalidom, delavcem z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, delavcem, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ter delavcem, ki še niso dopolnili 18 let. Če vašega delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba in dodatni kriteriji za odmero letnega dopusta niso opredeljeni v vaši pogodbi o zaposlitvi ali kakšnem internem aktu ali pravilniku delodajalca, vam torej ne pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta za delovno dobo, nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih, za odgovornost ali zahtevnost dela itd. Odmera dodatnih dni dopusta po ZDR-1 Kriterij za odmero dopusta Število dodatnih dni dopusta Delavec, ki ima otroka mlajšega od 15 let (za vsakega otroka posebej) 1 Delavec, ki je starejši od 55 let 3 Delavec invalid 3 Delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro 3 Delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 3 Delavec, ki še ni dopolnil 18 let 7 Kolektivne pogodbe različno določajo kriterije za odmero dodatnih dni letnega dopusta. Eden najpogostejših kriterijev je delovna doba delavca, pri čemer je lahko kot kriterij opredeljena skupna dosežena delovna doba delavca ali pa le delovna doba pri zadnjem delodajalcu. Nadalje so možni kriteriji za dodatne dni letnega dopusta delo ob nedeljah in praznikih, posebno težko, naporno ali zdravju škodljivo delo, delo v deljenem delovnem času, nočno delo in druge okoliščine.

NA VOLJO SO SUBVENCIJE ZA ZAPOSLOVANJE: 2016/2017 delodajalcem prinaša subvencije za zaposlovanje! Preverite, kako lahko pridobite subvencije v višini med 5.000 in 7.000 evrov! “Do sedaj je na javnem povabilu Zaposli.me sodelovalo 2.891 delodajalcev, 264 jih je prejelo subvencijo v višini 7.000 evrov,” so za naš portal povedali na ZRSZ. “Na voljo še dobrih 13 milijonov evrov sredstev. Od tega jih je približno 8,7 milijona namenjenih za vzhodno regijo in 4,5 milijona za zahodno,” so še povedali na ZRSZ. Subvencijo lahko pridobite, a pri tem morate upoštevati nekatere pogoje. Za najmanj eno leto neprekinjeno morate zaposliti brezposelne, ki so dopolnili 30 let ali več in ustrezajo ciljnim skupinam programa in vam jih predlagamo za vključitev. Kandidate morate zaposliti za polni delovni čas (40 ur na teden), izjema pa velja za invalide, pri katerih je dovoljen skrajšan delovni čas, vendar ne krajši od 20 ur. Ponudbo na javno povabilo lahko predložite delodajalci, ki ste pravne ali fizične osebe, vsaj 12 mesecev vpisane v Poslovni register Slovenije, imate vsaj enega zaposlenega v zadnjih treh mesecih ali ste samozaposleni ter izpolnjujete še vse druge pogoje iz 6. poglavja javnega povabila. Koga lahko zaposlite? V zaposlitev s pomočjo subvencije bomo vključevali brezposelne, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev: Kriterij 1: so dopolnili 30 let ali več in so najmanj 12 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih, Kriterij 2: so starejši od 50 let in so najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih, Kriterij 3: so dopolnili 30 let ali več, imajo končano največ osnovno šolo (ISCED 2) in so najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih. Koliko subvencij vam pripada? Višina subvencije za zaposlitev je odvisna od števila kriterijev, ki so določeni v ciljni skupini brezposelnih in jih izpolnjuje kandidat za zaposlitev: 5.000 EUR vam pripada, če vaš novi zaposlen ustreza vsaj enemu od kriterije (1, 2 ali 3), npr. dopolnil je 30 let in je najmanj 12 mesecev prijavljen v evidenci brezposelnih. 6.000 EUR pridobite, če vaš novi kader ustreza dvema kriterijema (1 in 2, 2 in 3, ali 1 in 3), npr. dopolnil je 50 let in je najmanj 12 mesecev prijavljen v evidenci brezposelnih. Do največ, 7.000 EUR subvencije, pa ste upravičeni, če vaš novi zaposleni izpolnjuje vse tri pogoje (1 in 2 in 3), npr. dopolnil je 50 let, je najmanj 12 mesecev prijavljen v evidenci brezposelnih in ima hkrati končano največ osnovno šolo (ISCED 2).

15. julija 2017 prihaja brezplačni roaming Možnost dostopa do storitev spletnih vsebin med potovanjem bo še toliko pomembnejša od 15. junija 2017 naprej, ko začnejo veljati nova pravila o gostovanju (angleško roaming). Pod pogoji poštene uporabe bomo za uporabo mobilnega interneta plačevali po tarifah svoje države (glede na to, kakšen paket uporabljate doma), ne glede na to, kje v EU se nahajajo.

PREVOZ IN PRENOČEVANJE NA SLUŽBENEM POTOVANJU Veste, koliko dobite za prenočevanje na službenem potovanju? Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa povračilo stroškov za prevoz in prenočevanje na službenem potovanju. Od 1. avgusta 2008 velja povračilo stroška za službeno potovanje do višine 0,37 evra za polni kilometer, povračilo stroška prevoza na delo pa do višine 0,18 evra za polni kilometer. Povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Za strošek prenočevanja in zajtrka na službenem potovanju v Sloveniji nad 8 do 12 ur se znesek dnevnice zmanjša za 15 odstotkov (9,08 evra), za strošek prenočevanja in zajtrka na službenem potovanju v Sloveniji nad 12 do 24 ur se znesek dnevnice zmanjša za 10 odstotkov (19,25 evra). Za strošek prenočevanja in zajtrka na službenem potovanju v tujini smo primere za Avstrijo, Nemčijo, Hrvaško, Italijo in Madžarsko pisali v Dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji in v tujini. Višine dnevnic si lahko izračunate tudi s pomočjo Datinega kalkulatorja! Višine dnevnic: Slovenija Višine dnevnic glede na čas službenega potovanja so naslednje: nad 12 do 24 ur znaša dnevnica 21,39 evra, nad 8 do 12 ur znaša dnevnica 10,68 evra, nad 6 do 8 ur znaša dnevnica 7,45 evra. Prijava na izobraževanje Potni nalogi Prevoz na službenem potovanju V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva do višine dejanskih stroškov za prevoz: -z javnimi prevoznimi sredstvi, -z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom v komercialne namene, -za najem osebnega avtomobila. Za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se šteje tudi povračilo stroškov za takse, kot so letališke takse, karte za vlak itd., povračilo stroškov za gorivo, če se uporablja službeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage. Če za namene službene poti uporabljate lastno prevozno sredstvo, povračilo stroška znaša do 0,37 evra za vsak prevožen kilometer. Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

KONKURENČNA PREPOVED IN KONKURENČNA KLAVZULA – poznate razliko? Konkurenčna prepoved je zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti, konkurenčna klavzula pa je pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti. Se vedeli, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja tudi nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule? Konkurenčna prepoved pomeni, da delavec med trajanjem delovnega razmerja brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun ne sme opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Delodajalec pa lahko zahteva tudi povrnitev škode, nastale s tovrstnim delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla. Konkurenčna klavzula ZDR-1 pa v 41. členu točno določa tudi, kaj je konkurenčna klavzula. Če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Konkurenčna klavzula se lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca. Nadomestilo za spoštovanje klavzule Če spoštovanje konkurenčne klavzule onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo, ki se mora določiti s pogodbo o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če se denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule ne določi s pogodbo o zaposlitvi, konkurenčna klavzula ne velja. Prenehanje konkurenčne klavzule Delodajalec in delavec se lahko sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule. Če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker je delodajalec huje kršil določila pogodbe o zaposlitvi, konkurenčna klavzula preneha veljati, če delavec v roku enega meseca od dneva prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu delodajalcu pisno izjavi, da ni vezan s konkurenčno klavzulo. "DATA d.o.o."

Timeline Photos

KOLIKO DELOVNIH DNI BOMO DOMA V LETU 2017? Ob novici, da bo 2. januar ponovno dela prost dan, preverjamo, koliko delovnih dni bomo doma v letu 2017. Berite dalje! Po tem, ko je Državni zbor RS je včeraj z 61 glasovi za in 10 proti 2. januar vrnili med dela proste dni, danes preštevamo, koliko dela prostih dni nas čaka v letu 2017. Ob tem opozarjamo, da za poklice, kot so denimo trgovci in gostinci ter interventne službe, veljajo drugačna pravila in pogoji, ki jih narekujejo drugi zakoni ali njihove kolektivne pogodbe. Prazniki in dela prosti dnevi v letu 2017 -1. januar, novo leto (nedelja; PROSTO) -2. januar (ponedeljek; PROSTO) -8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik (sreda; -PROSTO) -16. in 17. april, velika noč (nedelja in ponedeljek; PROSTO) -27. april, dan upora proti okupatorju (četrtek; PROSTO) -1. in 2. maj, praznik dela (ponedeljek in torek; PROSTO) -4. junij, binkošti (nedelja) -8. junij, dan Primoža Trubarja (četrtek) -25. junij, dan državnosti (nedelja; PROSTO) -15. avgust, Marijino vnebovzetje (torek; PROSTO) -17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (sreda) -15. september, vrnitev Primorske k matični domovini (petek) -25. oktober, dan suverenosti (sreda) -31. oktober, dan reformacije (torek, PROSTO) -1. november, dan spomina na mrtve (sreda, PROSTO) -23. november, dan Rudolfa Maistra (četrtek) -25. december, božič (ponedeljek, PROSTO) -26. december, dan samostojnosti in enotnosti (torek, PROSTO) Koliko delovnih dni bomo zaradi praznikov doma v letu 2017? Od 13. dela prostih dni jih v letu 2017 kar 11 pade na delovni dan. Med dela proste dni, ki padeta na vikend, se tako uvrščata 1. januar, ki bo na nedeljo, ter dan državnosti, 25. junij, ki bo v letu 2017 prav tako v nedeljo. V letu 2017 nas tako čakajo štirje t. i. podaljšani vikendi (novo leto; velika noč, 1. november in božič), medtem, ko smo jih v letu 2016 imeli sedem. Praznik Republike Slovenije oziroma dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki pride na nedeljo, se ne prenaša na naslednji delovni dan, še pišejo v Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD).

POTUJETE Z VEČJO VSOTO DENARJA? Na meji vas časa kontrola gotovine Ali ste vedeli, da vam, v kolikor izstopate ali vstopate v Evropsko unijo (EU) z več kot 10.000 evri, sledi kontrola gotovine? Vsaka fizična oseba (potnik oziroma prijavitelj), ki vstopa iz EU ali iz nje preko slovenskega mejnega prehoda in nosi gotovino v vrednosti 10.000 evrov ali več, mora to gotovino pisno prijaviti slovenskemu mejnemu carinskemu organu. Prijava mora vsebovati naslednje podatke: -osebne podatke tako prijavitelja in kot lastnika gotovine, nameravanem prejemniku gotovine, -znesku, valuti in vrsti gotovine, -izvoru in namenu uporabe gotovine, -poti prevoza in prevoznemu sredstvu, -kraju, datumu in času prehoda zunanje meje EU. Pooblastila carinskih organov Carinski organ je pooblaščen za izvajanje kontrole fizičnih oseb, njihove prtljage in prevoznih sredstev, kadar prestopajo zunanj mejo EU. Prijavo gotovine carinski organ pregleda, preveri in podpiše ter potrdi v evidenco podatkov arhiva, prijavitelju pa se na zahtevo izda tudi overjena kopija. Če prijavitelj obveznosti prijave ne izpolnjuje, organ gotovino zaseže ter jo nakaže in pošlje na ustrezen naslov po navodilih Fursa. Če ob neprijavljenim ali prijavljenim prenosu gotovine obstajajo utemeljeni razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, carinski organ napiše obrazloženo pisno pobudo in jo pošlje na Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD).

PODALJŠEVANJE POGODBE ZA DOLOČEN ČAS Pogosto se zgodi, da delodajalec iz različnih razlogov ni prepričan, da bi delavca takoj zaposlil za nedoločen čas. V takšnih primerih se delodajalci pogosto odločijo za podaljševanje pogodbe za določen čas za mesečni, trimesečni ali več mesečni rok. To potem ponavljajo iz meseca v mesec. Splošno uveljavljeno je prepričanje, da lahko pogodbo za določen čas podaljšujemo do dveh let. Vendar pozor! Takšna praksa ni zakonita. Po ZDR-1 se pogodba za določen čas sklene samo za določene primere. Na primer: narava dela je takšna da traja samo določen čas, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, zaposlitev vezana na delovno dovoljenje, zaposlitev poslovodne osebe/prokurista, opravljanje sezonskega dela (več v 54. členu ZDR-1). Sodna praksa: Izpostavljamo sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča. Iz nje je razvidno, da v kolikor se na istem delovnem mestu pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas večkrat, vsako leto, iz istih potreb, ni mogoče razumeti, da je potreba po tem delu začasna. V tem primeru pogodba o zaposlitvi za določen čas ne ustreza pogoju začasno povečanega obsega dela in je nezakonita. Šteje se, da je takšna pogodba sklenjena za nedoločen čas. Enako velja za primere, ko na pogodbi ni naveden vzrok zaposlitve za določen čas. Ali pa se osebe zaposli za določen čas, s kakršnim koli drugim vzrokom, ki ni v skladu z ZDR-1.

PRIJAVA OBRATOVALNEGA ČASA ZA GOSTINCE Če se ukvarjate z gostinsko dejavnostjo, potem vam je prijava obratovalnega časa najbrž znana. Gostinci morajo prijaviti obratovalni čas s posebnim obrazcem, ure obratovalnega časa za različne oblike gostinske dejavnosti, npr. za slaščičarne, okrepčevalnice in kmetije, ki izvajajo gostinsko dejavnost, pa se razlikujejo. Ureja jih Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Prijava obratovalnega časa poteka na pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti. Gostinec mora to storiti 15 dni pred pričetkom obratovanja ali pa pred želeno spremembo delovnega časa ter tudi pred pričetkom novega koledarskega leta za prihajajoče leto. Razpored obratovalnega časa mora biti na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat. Potrjen razpored obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, saj ga mora v primeru inšpekcijskega obiska pokazati. Prav tako mora biti vidno obvestilo v primeru, če je gostinski obrat začasno zaprt. Ta mora biti objavljen tako, da ga potrošniki vidijo, in sicer vsaj en teden pred načrtovanim zaprtjem. Obratovalni čas, kot ga navaja Pravilnik: Prijava obratovalnega časa; Gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije), in sicer: -gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro, -restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne, -slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro, -obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila, -gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času njihovega obratovanja. Kdaj prijava obratovalnega časa ni potrebna? Gostinec lahko brez prijave daljšega obratovalnega časa to naredi na dni pred prazniki, ki so določeni z zakonom, ter tudi ob pustovanju in martinovanju, vendar vsakič po enkrat. Ob vseh drugih priložnostih, ko želi gostinec podaljšati obratovalni čas svojega obrata, pa mora za to predhodno pridobiti soglasje. Kdaj se obratovalni čas začne in kdaj konča? Obratovalni čas se začne, ko gostje lahko vstopijo v gostinski obrat, če je ta v zaprtem prostoru, če pa dostopa v gostinski obrat ni mogoče zapreti, pa ko gostinec začne za goste opravljati gostinske storitve. Obratovalni čas se konča, ko gostje ne morejo več vstopati v gostinski obrat, če je ta v zaprtem prostoru, če pa dostopa v gostinski obrat ni mogoče fizično zapreti, ko gostinec preneha za goste opravljati gostinske storitve. Kaj pa, ko gostje “podaljšajo”? Gostje, ki so ob koncu obratovalnega časa še v gostinskem obratu, ga morajo zapustiti najkasneje v 30 minutah, če gostinski obrat streže le z enostavnimi jedmi, pijačami in napitki (kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari), oziroma najkasneje v 60 minutah, če gostinski obrat streže tudi z zahtevnejšimi jedmi (restavracije, gostilne). V gostinskih obratih je lahko ob razporedu obratovalnega časa objavljena tudi ura, do katere gostinec sprejema naročila za jedi. Tako določeni čas ne sme biti daljši od 30 minut pred koncem obratovalnega časa.

KAJ PREVERJAJO DAVČNI INŠPEKTORJI? Moderna tehnologija, predvsem pa programi, ki delujejo v oblaku, omogočajo, da lahko delate od kjerkoli in vse bolj je popularno tudi delo od doma. Za določena dela je to zelo priročno, saj potrebujete le računalnik in povezavo v splet. V takih primerih imate zelo verjetno podjetje registrirano na domačem naslovu, kar v praksi pomeni, da stranke in tudi davčnega inšpektorja povabite k sebi domov. Na mestu je torej vprašanje – ali lahko davčni inšpektor potrka tudi na vrata vašega doma? Odgovor je – da, saj ima inšpektor pravico vstopiti v vaš poslovni prostor. In če je to vaše stanovanje ali hiša, pomeni, da mu morate dovoliti vstop. Ali se inšpektor napove? Vsekakor je precej neugodno, da vam inšpektor potrka na (vhodna) vrata in vi pijete kavo (morebiti) še v pižami, saj ste ne nazadnje v udobju svojega doma. To je sicer malo verjetno, ker načeloma velja, da vam davčni inšpektor najprej vroči sklep o nadzoru, pregled poslovnih knjig pa začne v 8 dneh od vročenega sklepa. Torej dovolj časa, da se pripravite in uredite svoje poslovne knjige. Inšpektorji lahko pri vas potrkajo tudi, če ste kot “pavšalisti”, torej imate normiran s.p. V sklepu, ki ga prejmete, pa so navedeni tudi naslednji podatki: -za katero obdobje bo pregled izveden, -katera vrsta davkov je predmet pregleda. Pomembno je vedeti, da zoper ta sklep ni mogoča pritožba. Imam zunanje računovodstvo. Kje naj davčni inšpektor opravi svoje delo? Možnosti, kjer se pregled opravi, je več. Prva izbira je prostor, kjer zavezanec opravlja svojo dejavnost ali kjer hrani svoje poslovne knjige. Če imate pooblaščenca, se lahko izvaja tudi v njegovih prostorih. Dobro je vedeti, da v primeru, če ne morete zagotoviti primernega prostora, ali pa obstajajo drugi razlogi, lahko davčnemu inšpektorju predlagate, da svoj nadzor opravi v prostorih davčnega organa. Seveda mu morate zagotoviti dostop do vseh svojih podatkov. V primeru, da uporabljate e-arhiv, pa mu lahko omogočite dostop do teh podatkov in ni potrebno dodatno tiskanje dokumentacije. Kaj inšpektor pregleduje? Inšpektorji poznajo večino trikov, ki jih podjetniki uporabljajo pri svojem poslovanju, pa naj gre za redno ali normirano obdavčitev. Oboji pa morajo poslovati skladno s predpisi. Inšpektorji se zato poglobijo v posamezne postavke: davčne olajšave, potne naloge, bonitete itd. Pri normirancih inšpektorji pregledajo davčno osnovo in prihodke poslovnega leta. Če normirancu ni treba evidentirati stroškov, mora navadni s.p. pravilno beležiti svoje odhodke in stroške, ki morajo biti tudi davčno utemeljeni. Podjetniki včasih zavestno ali nevede med stroške vključujejo tudi davčno neupravičene, ki pa jih lahko davčni inšpektorji tudi izločijo. V tem primeru se poveča dobiček izbranega leta, s tem tudi davek in višina osnove za prispevke, ki jih je treba doplačati. Posledično zavezanec, poleg dodatnega davka, plača tudi kazen za davčno utajo. Zato se je smiselno pogovoriti z računovodjo o tem, kateri stroški so upravičeni in kateri ne. Kje so največje nepravilnosti pri odhodkih in stroških? -nepravilno obračunana stopnja amortizacije (presežena dovoljena stopnja za davčne namene), -vključena amortizacija za osnovna sredstva, ki niso povezana s poslovanjem podjetja, -vključevanje stroškov, ki bi nastali, četudi podjetje ne bi poslovalo (primer strošek elektrike v primeru dela na domu, če pisarna in dom nista ločena), -nepravilni in neutemeljeni potni nalogi, -prejeti računi za storitve, ki jih zavezanec ne more upravičiti kot davčno priznane stroške, -stroški reprezentance, ki niso nastali v povezavi s poslovnimi partnerji (družinsko kosilo boste težko utemeljili kot strošek reprezentance) Nekatere najpogostejše kršitve, ugotovljene v nadzorih, so: a) NAPAKE PRI IZDAJI RAČUNOV Zavezanec ne izdaja računa gleda na predpisane podatke po ZDDV-1. Temu se lahko izognejo tako, da uporabijo preprost program za izdajo računov (fakturiranje), ki ga danes na trgu lahko dobite zelo ugodno ali celo brezplačno. Nepravilno obračunava DDV. Pri izdaji gotovinskih računov ugotavljajo napačne postopke potrjevanja računov; temu se izognete z izbiro pravega programa. b) NAPAKE PRI HRANJENJU POSLOVNIH KNJIG Hranjenje poslovnih knjig mora zagotavljati podatke, s pomočjo katerih lahko davčni inšpektor ugotovi davčno obveznost. Poslovne knjige (in listine) lahko zavezanec hrani tudi v e-arhivu, ki omogoča beleženje in spreminjanje dokumentacije. Pomembno je, da zavezanec uporablja program, ki onemogoča brisanje ali spreminjanje izvornih podatkov. Zavedati se morate, da ste z odprtjem svojega podjetja postali direktor, ki mora slediti predpisom, zakonom in mora do določene mere razumeti osnove poslovanja podjetja. Odnos, ki ga vzpostavite z računovodjem, je ključen, saj vam pri tem lahko pomaga, svetuje in usmerja. Še več; podpisan pod vašo oddano bilanco oziroma davčno napoved je odgovoren za pravilnost podatkov. Zato je smiselno, da pri izbiri računovodje modro premislite. Kakovostno in učinkovito sodelovanje z računovodstvom vam lahko olajšajo tudi dobri računovodski sistemi, s pomočjo katerih: -izdajate pravilne in zakonsko skladne račune, arhivirate vso dokumentacijo na enem mestu, -vašemu računovodji omogočajo takojšnji dostop do vaših podatkov in s tem boljši in hitrejši nadzor nad vašim poslovanjem.