Utrinki prekrasnega večera. :)

Uspešno zakjučen 1. koncert Simfoničnega cikla! 🎼

Sabina Cvilak se bo v vlogi Mimi po številnih uspešnih nastopih na svetovnih odrih sedaj predstavila tudi v našem gledališču. Novo postavitev Puccinijeve mojstrovine La Bohème bo pripravil uveljavljeni francoski režiser Arnaud Bernard, ki v svojih umetniških vizijah išče krhka ravnovesja in simbiozo med glasbenim izvirnikom in premišljeno adaptacijo dela, ki ustreza duhu sodobnega časa. Nova produkcija tako ponuja umetniške nadgradnje in priprave še zanimivejše in privlačnejše postavitve te priljubljene Puccinijeve opere. Več na: http://www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/la-bohme_3/

Italijanska poznoromantična opera Libreto: Luigi Illica, Giuseppe Giacosa Praizvedba: 1. februar 1896, Teatro Regio, Torino Zasedba Dirigent: Francesco Rosa Rodolfo, pesnik - Martin Sušnik, Renzo Zulian Mimì, šivilja - Sabina Cvilak, Andreja Zakonjšek Krt Marcello, slikar - Jaki Jurgec Musetta, pevka - Petya Ivanova, Valentina Čuden Schaunard, glasbenik - Darko Vidic Colline, filozof - Alfonz Kodrič Benoît, stanodajalec - Valentin Pivovarov Alcindoro, uradnik - Sebastijan Čelofiga Parpignol, prodajalec igrač - Tomaž Planinc Carinik - Bojan Hinteregger Študenti, delavke, meščani, trgovci, ulični prodajalci, vojaki, natakarji, otroci - Scenograf: Arnaud Bernard Kostumografinja: Carla Ricotti Oblikovalec luči: Vinicio Cheli Asistent režije: Tim Ribič Zborovodkinja: Zsuzsa Budavari Novak Giacomo Puccini (1858–1924) je nedvomno ena najmarkantnejših glasbenih figur italijanske opere ob prelomu 19. in 20. stoletja in še danes velja za avtorja, ki je revolucionarno preoblikoval italijanski belcanto v njegovi zadnji "evolucijski" stopnji pred preskokom v verizem. S svojimi tehtnimi glasbenogledališkimi deli je dokazal mojstrstvo glasbenega izraza ter neprekosljiv smisel za odrsko upodabljanje kompleksne palete človeških značajev. Med dvanajstimi opernimi naslovi zavzema posebno mesto opera La bohème, ki se vsebinsko opira na naturalistični roman Scènes de la vie de bohème (Prizori iz boemskega življenja) francoskega pisca Henrija Murgerja, obenem pa zaznamuje tako slogovni kot karierni prelom Puccinijevega življenja in ustvarjalne poti. Opera je kljub mlačnemu odzivu publike po praizvedbi 1. februarja 1896 v torinskem Teatru Regiu (dirigiral je Arturo Toscanini) skladatelju prinesla veliko mednarodno slavo in ugled (že nekaj mesecev po praizvedbi v Palermu je občinstvo z navdušenjem sprejelo operno delo, naslednje leto 1897 pa je bila opera izvedena tudi Los Angelesu in od takrat je repertoarna stalnica vsakega opernega gledališča, vrednega svojega imena). Puccinija je nedvomno prepričala pretresljiva ljubezenska zgodba, ki se globoko v pariški bedi (sredi Latinske četrti) splete med šiviljo Mimì (s pravim imenom Lucia) in vagabundskim pesnikom Rodolfom. V družbi Rodolfa in njegovih prijateljev (slikarja Marcella, glasbenika Schaunarda, filozofa Collina in ekstravagantne kokete Musette) se Mimì odpre novo življenjsko in predvsem duhovno bogato poglavje, ki pa se zaradi socialne stiske, bolezni in težavnih preizkušenj ljubezni vse prehitro in tragično konča. Četudi se Puccini v kompozicijskem smislu še vedno opira na Verdijevo prekomponirano opero, razmejeno s posameznimi točkami, pa je v La bohème naredil pomenljiv korak naprej v smislu glasbenega naturalizma in adaptacije Wagnerjeve "doktrine" glasbene reprezentacije s pomočjo vodilnih motivov, ki v odrski prostor vnašajo specifično funkcijo oziroma karakterizacijo. Kljub temu pa se poleg ambicioznejše glasbene pisave, ki se kaže predvsem v barvitejši orkestrski paleti in pretanjenih zvočnih konstelacijah – te spominjajo mestoma celo na simbolne podobe impresionizma –, Puccini osredotoči na lepoto človeškega glasu, ki v polnih registrih soprana in tenorja osrednjega ljubezenskega para uteleša najglobljo potrebo po ljubezni in človeški toplini ter neizmerno žalost ob izgubi bližnjega. Novo postavitev Puccinijeve mojstrovine bo pripravil uveljavljeni francoski režiser Arnaud Bernard, ki v svojih umetniških vizijah išče krhka ravnovesja in simbiozo med glasbenim izvirnikom in premišljeno adaptacijo dela, ki ustreza duhu sodobnega časa. Nova produkcija La bohème tako ponuja umetniške nadgradnje in priprave še zanimivejše in privlačnejše postavitve te priljubljene Puccinijeve opere.

Ne zamudite današnjega dogodka, 1. koncert Simfoničnega cikla, kjer bo nastopil tudi eden najvidnejših slovenskih pianistov mlajše generacije, Aleksander Gadžijev. Aleksander Gadžijev, se je rodil leta 1994 v italijanski Gorici v glasbeni družini. Po prvih lekcijah klavirja na domu je v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel tudi uradno postal najprej učenec svojega očeta, Sijavuša Gadžijeva, priznanega ruskega pianista, nato pa se je vpisal na Licej Duca degli Abruzzi v Gorici, ki ga je leta 2013 zaključil z najvišjo oceno. Že leto prej (2012) je prav tako z najvišjo oceno ter posebno pohvalo diplomiral na državnem konservatoriju v italijanski Ceseni. Od leta 2013 študira na salzburškem Mozarteumu v razredu prof. Pavla Gililova. Je prejemnik številnih nagrad na domačih in tujih tekmovanjih: bil je prvonagrajenec tekmovanja v Minerbiju (2002), mestu Castiglion Fiorention (2003), Raveni (2004), na državnem tekmovanju v Ljubljani (2007) in Velenju (2010). Samostojno je začel nastopati že zelo zgodaj: z devetimi leti je nastopil kot solist z orkestrom šole Emila Komela v Gorici, pri enajstih pa je požel velik uspeh z nastopi na samostojnih recitalih v Gorici, Novi Gorici, Trstu, Čedadu in Torinu. Leta 2009 je izvedel Griegov klavirski koncert v a-molu. Leta 2012 je na državnem tekmovanju v Trstu osvojil prvo nagrado, naslednje leto pa je zmagal še na beneškem tekmovanju glasbenih talentov. Kot dobitnik te prestižne nagrade (Premio Venezia) je imel v koncertni sezoni 2013/2014 priložnost odigrati več koncertov v različnih italijanskih mestih, pa tudi v Parizu in Londonu. Leta 2014 je bil polfinalist enega najuglednejših mednarodnih tekmovanj (Gina Bachauer) v Salt Lake Cityju. Naslednje leto je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem tekmovanju v Hamamatsu na Japonskem, temu pa je sledila še odmevna turneja z več kot 40 koncerti po Aziji in Evropi.

Simfonični orkester SNG Maribor Ženski zbor Opere SNG Maribor Dirigent: Gianluca Martinenghi Zborovodkinja: Zsuzsa Budavari Novak Solist: Aleksander Gadžijev, klavir Koncertna mojstrica: Oksana Pečeny Dolenc Program Anton Lajovic: Gozdna samota, za ženski zbor in orkester, op. 3 Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu, op. 23 Allegro non troppo e molto maestoso – Allegro con spirito Andantino semplice Allegro con fuoco ******* Sergej Prokofjev: Romeo in Julija, suita za orkester št. 2, op. 64ter I. Montegi in Capuleti II. Julija kot dekletce III. Pater Laurence IV. Ples V. Romeo in Julija pred slovesom VI. Ples deklet z lilijami VII. Romeo na Julijinem grobu Peter Iljič Čajkovski: Romeo in Julija, fantazijska uvertura Andante non tanto quasi Moderato – Allegro giusto

Tako smo uživali v soboto!

Anton Bogov in Viktorina Kapitonova. Foto: Tiberiu Marta

Foto: Tiberiu Marta