Čebelarstvo Api&med
Description
čebelji pridelki v glavnem razne vrste medu
Tell your friends
RECENT FACEBOOK POSTS
facebook.comPhotos from Čebelarstvo Api&med's post
Zimska snežna idila v Rodiku 2017.Zimski počitek.
Timeline Photos
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2017 VAM ŽELI ČEBELARSTVO API&MED
Ansambel Lojzeta Slaka - Čebelar
Zima je pred vrati,lajšaj si tegobe z toplim čajem in medom. Pri nas dobite več vrst medu.
Čebelarstvo Api&med's cover photo
Čebelarstvo Api&med
čebelarstvo
Čebelarstvo Api&med
PREBERI SI Marija Merljak zaupa slovenskim čebelarjem, zato uživa slovenski med. Marija Merljak zaupa slovenskim čebelarjem, zato uživa slovenski med. Foto: Ivan Merljak Next Kupujmo z znanjem. Tudi med! nedelja, 24. januar 2016, 21:15 Ste že kdaj pomislili, kako pravzaprav kupujemo? Morda se niti ne zavedamo, pa vendar kupujemo v odnosu s prodajalcem, ne samo z njegovim produktom ali artiklom. Sama se tega zavedam in najprej preverim, kakšen je človek, ki prodaja. Ali je osebnost ali ne? Ali je zaupanja vreden? Ali se ob takem prodajalcu ali prodajalki dobro počutim? Če tega ni, grem skoraj nagonsko stran ... Pomembno je tudi, koliko prodajalec ve o svojem blagu in kakšen odnos ima do njega. Primerilo se je, da sem na naši tržnici nameravala kupiti zelenjavo pri neki gospe, ki je imela na pogled dobre pridelke. Pa sem med postrežbo opazila, da je kadila. Rekla sem: “Gospa, oprostite, res mi je žal, a pri vas ne morem kupiti zelenjave, ker kadite!” Zgovorna slika njenega odnosa do same sebe, mene in svoje ponudbe! Zato si prej kot blago ogledam prodajalca. Prvič mora biti osebnost, drugič mi mora znati razložiti enostavno, a verodostojno, in tretjič me mora tako navdušiti nad izdelkom, da bom o njem hotela še več vedeti. Z vsakim nakupom odnesemo delček prodajalca s seboj. Kupujemo torej z zaupanjem in tudi z znanjem, vedenjem o tem, kaj kupujemo in čemu nam to služi. Prav tako se je zgodilo, da so mi ponujali menda specialno olje, a mi niso hoteli povedati, kdo ga je stisnil oziroma od kod so ga dobili. Jaz kot kupec pa želim vedeti za izvor surovine in kako je bil izdelek narejen. Kdor stori nekaj mimo naravnih zakonov, se opeče! Prej ali slej. Vedno. Afera je trenutek streznitve za vse Ne bom se spuščala v medeno afero in ugotavljala, kdo je kriv. In nikogar prepričevala, ker je to izguba časa. Tako je kot vedno: ena tretjina je prepričanih, da je vse narobe, druga, da je vse prav, tretja pa skomigne z rameni in ne kupi ničesar več. Kupci bomo morali iskati prave informacije pri ljudeh, ki so zaupanja vredni, ali pri ustanovah, ki jim lahko zaupamo. Proizvajalci pa bodo morali okrepiti svoje znanje s spoznanji, ki bodo koristila naravi, čebelam in nam. Pogovarjala sem se z uglednim čebelarjem s Krasa, Ivanom Atelškom, predsednikom Čebelarskega društva Sežana, ki je strokovno zelo podkovan in zaupanja vreden čebelar. Govorila sem tudi s podpredsednikom Čebelarske zveze Slovenije Francem Šmercom o možnostih šolanja čebelarjev ter preučila stališča in podatke prof. dr. Janeza Hribarja z naše fakultete, ki je predsednik Sveta za varno hrano pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Navdušeno sem prebrala pisanje primarija prof. dr. Petra Kapša, ki je v svoji knjigi Med in zdravje strokovno preučil pomen medu za človekovo zdravje. Prvo, kar je treba povedati, je, da so vse tri škodljive substance, ki jih navajajo v aferi, topne v maščobah. In seveda v organskih topilih. Maščob pa v medu ni. So pa v vosku, iz katerega je narejeno satovje. Če ni maščob v medu, potem tudi omenjenih substanc ni! Morebitni sledovi voska v medu so nečistoče, ki jih čebelarji s preceditvijo meda mehansko odstranijo. In v teh sledovih voska bi lahko bile, prav tako samo v sledovih, prej omenjene škodljive substance. Če! Dr. Kapš v svoji knjigi popisuje odkritje nemškega znanstvenika Büdingena, ki je leta 1925 odkril, da grozdni sladkor v medu pomaga izplavljati strupe iz telesa. Podoben vpliv je nekaj let pozneje odkril tudi drugi nemški znanstvenik Schwab, in sicer, da med odstranjuje tudi hromeče in živčne strupe, ki se vežejo na presnovo grozdnega sladkorja v medu in izgubijo svojo strupenost. Če so toksične snovi topne v vodi, se brez presnove izločijo prek ledvic v seč. V maščobah topni toksini, kot na primer ti, ki so sprožili medeno afero, pa se morajo v procesu razstrupljevanja najprej predelati v jetrih. Tam se pod vplivom presnovnih encimov spremenijo v netoksične snovi in naposled izločijo prek ledvic ali pa prek žolča v črevesje in naprej prek blata. Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Z medom se razstrupimo Zdaj pa krona vsega. Za dobro presnovno delovanje jeter poleg beljakovinske hrane potrebujemo še vitamine, minerale in dobre sladkorje. Prav méd pa ima vse našteto: poleg fruktoze in glukoze tudi še veliko aminokislin, mineralov, vitaminov, organskih kislin, flavonoidov, fenolov, encimov in še veliko drugih za jetra zelo pomembnih snovi. Med bi torej morali uživati, da bi se lažje razstrupili! Ste med afero kdaj pomislili, da neprimerno veliko več strupov dobimo v telo z zdravili, ki jih kar lahkoverno uživamo? Ste pomislili, da so škodljive snovi lahko tudi v pijačah, sadju in zelenjavi in vsej drugi hrani? In prav med nam tu lahko najbolje pomaga. Jaz uživam med slovenskih proizvajalcev, ker jih cenim in sem ponosna nanje, saj se trudijo za zdravje sebe, nas kupcev in zdravje čebelic, ki morajo obleteti več milijonov cvetov za kilogram medu. Nekaj napotkov z medom > Zoper zgago in želodčne težave: čaj iz brinovih jagod, kopriv in pelina z medom; pijemo večkrat na dan. > Krepi spomin: rožmarinov čaj z medom; popijemo do dve skodelici na dan. > Zoper vnetje dlesni: nastrgan hren, pomešan z medom, zadržujmo v ustih čim dlje, nato izpljunemo; ponovimo večkrat. > Zoper izpadanje las: iz zelenih plodnih ovojev oreha in listov naredimo zavretek, ohladimo, dodamo med in premešamo; s tem temeljito operemo in tudi vtiramo v lasišče. > Pri astmi: čajno žličko medu zmešamo z nastrganim hrenom; vključimo v medeno kuro. > Pri vnetih očeh: svež pelinov sok zmešamo z medom in premažemo okrog oči. > Pri bronhitisu: črno redkev na vrhu lijakasto izdolbemo, večkrat preluknjamo s čim tanjšo iglo, v lijak nalijemo med, postavimo nad širok kozarec in počakamo, da se vanj izcedi med. > Zoper kašelj: drobno stolčene lešnike zmešamo z medom v kašo in vsake pol ure vzamemo pol žličke te kaše. > Blaži omotico: svež trpotčev sok pomešamo z medom in kombiniramo z medeno kuro. > Pri duševni utrujenosti: svež jabolčni sok zmešamo z medom in pijemo večkrat na dan. > Pri opeklinah ali oparinah: namažemo z medom; s tem preprečimo mehurje in pospešimo zdravljenje. Povej naprej:
PREBERI SI Pri sedanjem pripenjanju zaslug za njeno dobro delo tudi ni mogoče spregledati dejstva, da se uprava za varno hrano s svojimi inšpektorji konec julija lani ni niti približno tako izpostavila v primeru iz prodaje umaknjenega italijanskega medu z vsebnostjo antibiotika. Ker je bila o tem zgolj obveščena »s strani nosilca živilske dejavnosti Eurospin EKO, d. o. o.«, potem ko je ta očitno pri svojem nadzoru (ali pa so to pri nadzoru v Italiji ugotovili tamkajšnji nadzorni organi) ugotovil oporečnost cvetličnega medu italijanskega proizvajalca Apicoltura Piana S. p. a.? Svojo aktivno vlogo je odigrala le s pripisanim nasvetom potrošnikom, da živila ne zaužijejo in da naj se za vračilo izdelka, ki ga morda še imajo doma, obrnejo na prodajalca. Koliko potrošnikov je sploh bilo seznanjeno z zgolj na spletni strani uprave objavljeno novico, da je bil dotlej v prodajalnah omenjenega trgovca naprodaj zdravju nevarni med z rokom trajanja 30. maj 2017, ki so ga morda kupili, je bolj kot ne v vesolje poslano vprašanje brez odgovora. Zaradi vsega omenjenega je tokratna afera z medom lahko izziv, da se začno stvari postavljati na svoje mesto. Marjeta Šoštarič Uprava za varno hrano se julija lani ni niti približno tako izpostavila glede italijanskega medu z vsebnostjo antibiotika. http://www.delo.si/arhiv/grenka-resnica-o-grenkem-medu.html Del članka Grenka resnica o grenkem medu -Čebelarska zveza Slovenije 14.01.2016
MNENJA 2.1K117 Resnica o slovenskem medu?! Anton Komat Kdo želi z medijskim linčem uničiti slovensko medeno pravljico? Nedavno so mediji objavili odmevno vest, da je vsaj tretjina slovenskega medu kontaminirana z ostanki nepravilno registriranega sredstva za zatiranje varoze, za čebele smrtonosnega parazita iz skupine pršic. Sredstvo je proizvajalec prijavil kot biozdravilo, izdelano iz naravnih ekstraktov, ne pa kot zdravilo iz sintetičnih kemikalij. Problem je torej v tem, da je proizvajalec prodajal neregistrirano zdravilo. V zvarku so analize pokazale pesticidni koktajl, sestavljen iz aktivnih snovi armitraza in klorfenvinfosa ter izvlečka tropske rastline rotenona. Amitraz je dovoljen, klorfenvinfos pa že dvajset let prepovedan. Veterinarji so odvzeli 20 vzorcev medu in 21 vzorcev satja z medom ter v tretjini vzorcev našli ostanke navedenih nevarnih snovi, a so bile njihove koncentracije pod zdravju škodljivimi. Uprava za varno hrano je skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije podala izjavo, da je na podlagi analiz slovenski med varen. Toda tem zagotovilom se je zoperstavil Center za zastrupitve UKC in izjavil, da bi morali ves sporen med umakniti iz prodaje. Torej bi morali uničiti tretjino vsega medu, pridelanega v Sloveniji. To bi bila ogromna škoda za slovensko čebelarstvo, zato se ob tem postavlja vrsta vprašanj. Začnimo z ugotovitvami: Zgodovinska izjava Centra za zastrupitve UKC Veterinarska služba proti čebelam in čebelarjem? Veterinarske službe naj bi delale v korist čebel in posledično tudi čebelarjev. Toda pogosto so delovale proti njim, poglejmo si dovolj dokumentirane primere. Leta 1998 je umrla več kot tretjina od 1100 zastrupljenih čebeljih družin. Analize so pokazale, da je bil nepravilno uporabljen organofosforni insekticid, živčni strup paration, v pripravku olje folidol. Leta 2004 je kranjska čebela doživela drugi kemični udar. Spet je pomrlo na stotine panjev in spet je bil zlorabljen živčni strup, tokrat insekticid iz skupine neonikotinoidov – imidakloprid. Toda v sporočilu za javnost smo brali: »Na osnovi dobljenih laboratorijskih rezultatov je Nacionalni veterinarski inštitut podal strokovno mnenje, da imidakloprid, ki je bil ugotovljen v sledovih, ni bil glavni vzrok za odmrtje čebel, zato na MKGP oziroma na Fitosanitarni upravi zaenkrat še ne razmišljamo o ukrepih prepovedi uporabe imidakloprida.« Čebelarje so potolažili s subvencijami, ki so jim jih poprej odrekali, proizvajalec pa je natvezil star štos, da še ni »zadostnih in dokončnih« dokazov. Prepoznali smo korporacijsko zaroto! Leta 2006 smo imeli tretji pomor čebel. Tudi takrat smo poslušali bajke veterinarskih institucij, te so zagovarjale neškodljivost strupov za čebele. Leta 2008 se je zgodil četrti pomor čebel. V čebelah so spet našli neonikotinski insekticid, tokrat klotianidin. Takrat sva z dr. Gorazdom Pretnarjem zbrala dovolj dokaznega materiala in z velikim trudom prepričala ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca, da je maja 2008 prepovedal uporabo neonikotinskih insekticidov. Mala Slovenija je čez noč postala svetovno znana, ko se je poleg velikih Francije, Nemčije in Italije uvrstila med države brez teh strupov. Toda ne za dolgo! Mogočna korporacija, proizvajalka teh strupov, si ni mogla privoščiti, da je neka deželica lahko vzgled. Ko je prišel novi kmetijski minister, veterinar Miran Pogačnik, so se nad čebele zgrnili črni oblaki. Že 13. 2. 2009 je umaknil prepoved in izdal izjemno dovoljenje za pomladno setev tretiranega semena. Julija 2009 je podporo kranjski čebeli umaknil iz Programa razvoja podeželja in čez 14 dni je bila kranjska čebela izbrisana s seznama avtohtonih in tradicionalnih slovenskih pasem! Kranjska čebela je v dveh potezah izgubila varstvo, bila je izbrisana, lahko bi rekli odpisana! Grožnje – preizkušeno sredstvo korporacij Bili smo zgroženi. Prepoznali smo korporacijsko zaroto in začeli medijsko kampanjo. Toda na vsak članek ali izjavo so se oglašale PR-službe, da bi nas diskreditirale in eliminirale iz medijskega prostora. V ilustracijo nekaj citatov: »V intervjuju Komat navaja več neresničnih in zavajajočih navedb, ki kažejo na popolno nepoznavanje obravnavane problematike ali pa zavestno zavajanje javnosti ... Vsi postopki registracije FFS se izvajajo izključno na podlagi strokovnih argumentov in dokazov ter niso podvrženi pritiskom, ne glede na to, od koga prihajajo ... Komat odgovarja, da si mora minister s pomočjo PR-služb nenehno izmišljati nove laži, ki naj prepričajo zaskrbljeno javnost. To trditev, ki je lahko tudi predmet sodne obravnave, ostro zavračamo!« Oho, torej javne grožnje s sodiščem! Preizkušen scenarij korporacij, ko prodanim dušam zmanjka strokovnih argumentov, začno groziti s sodnim pregonom. Ob zadnjem velikem pomoru čebel, leta 2011, ki ga je povzroči neonikotinski insekticid klotianidin, je kmetijski minister Dejan Židan premogel pogum, da je izrekel prepoved uporabe vseh neonikotinskih insekticidov. Pri tem sva odlično sodelovala. Zelenjava veliko bolj strupena od medu! Imamo uničeno samooskrbo, le malo nam je še preostalo, med in naše čebele. Slovenski čebelarji so septembra na svetovnem kongresu čebelarjev v Južni Koreji ob prisotnosti 2500 delegatov iz 92 držav predlagali 20. maj za svetovni dan čebel. To je rojstni dan Antona Janše in predlog je bil soglasno sprejet! Tujina nam priznava najboljšo organizacijo čebelarstva. Komu gre to v nos? Prepričan sem, da sta vsa uvožena sadje in zelenjava v supermarketih bolj kontaminirana kot slovenski med. Zakaj mošt ne povre v vino brez dodajanja kvasovk? Kaj so našli v agrumih in južnem sadju? Kaj vsebujejo pasje ovratnice in hišna pršila proti mrčesu? Kaj je v plastiki, v katero sta embalirana hrana in pijača, ter plastičnih oblogah konzerv? Kaj je v mesu živali z velikih farm? Zakaj se celovito ne lotevajo problema hormonskih motilcev? Ta in še druga vprašanja postavljam že desetletja, vendar odgovorov odgovornih ni. Kdo želi z medijskim linčem uničiti slovensko medeno pravljico? Natočimo si medu, daru slovenske narave, kajti naš med je celo po tem škandalu manj nevaren kot večina izdelkov v supermarketih. * Iwasa T., Motoyama N., Ambrose J.T., Roe R. M.: Mechanism for the differential toxicity of neonicotinoid insecticides in the honey bee, Apis melifera. Crop protection 23, 371–378, 2004 Članek v reviji Zarja št. 1, 5. 1. 2016 Značke: čebelasrtvo, slovenski-med, strupene-snovi, onesnaženje