Župnijski zavetnik: sv. Ladislav Beltinci so drugo največje naselje na Dolinskem. V preteklosti so bili fevdalno, gospodarsko, kulturno in politično središče dela Dolinskega, danes pa so sedež istoimenske občine, ki šteje 8.382 prebivalcev (stanje 31.12.2009).
Veliko in pomembno mesto vlogo so odigrali v letih 1918-1920, ob priključitvi Prekmurja k ostali Sloveniji oz. državi SHS. V kraju je bila tudi slovesna predaja vojaške oblasti civilni (po nekaterih ocenah se je zbralo 20.000 ljudi).
V kraju stojita dve markantni stavbi; ena je župnijska cerkev sv. Ladislava, druga pa baročni dvorec iz 17. stoletja. Prvotni dvorec iz 16. stoletja je pripadal lendavskim Bánffyjem, Széchenyiji pa so okoli leta 1690 pozidali novega. Zadnji lastnik je bila rodbina Zichy. Beltinski dvorec je nadstropna zgradba v obliki črke L in ima na vogalih tri valjaste stolpiče, renesančni vhodni portal in dvorišče z arkadami. Dvorec se obnavlja, danes so vnjem občinski in kulturni prostori, do postavitve nove pa je bila v njem osnovna šola. Obdaja ga čudoviti grajski (angleški) park s številnimi eksotičnimi drevesnimi vrstami, ki pa je v zadnjih desetletijih izgubil svoj sijaj.
V samem naselju najdemo več sakralnih objektov, izmed katerih izstopa t.i. ''Rousova kapela'' oz. kapela Lurške Matere Božje, ki so jo zgradili leta 1907. na pobudo lokalnih domačinov.
Beltinsko cerkev je dal zgraditi general Ladislav Ebergenyi leta 1742 in s tem nadomestil staro, leseno cerkev. Cerkev je posvečena sv. Ladislavu, madžarskemu kralju, in je sezidana v baročnem slogu. Do današnjih dni je imela kar nekaj predelav. Leta 1890 so ji na severni strani prizidali stransko ladjo, nekaj let pozneje pa še stransko kapelo Ave Marije. V njej je kamnit oltar ter kip Matere božje, pod kapelo pa grobnica rodbine Zichy, kjer so pokopani grof Avgust in njegova žena Hedvika ter tri hčere, Marija, Teodora in Anastazija.

Nad glavnim oltarjem, ki je bil preurejen sredi prejšnjega stoletja, se dviga slika farnega zavetnika. Na oboku prezbiterija so freske Matije Schifferja iz leta 1798, stranski oltar device Marije ima sliko brezmadežnega spočetja ter kipa sv. Štefana in sv. Emerika. V stranski ladji pa je oltar sv. Antona Padovanskega, z njegovo podobo ter kipoma svetih Petra in Pavla.
Beltinska cerkev deluje mogočno predvsem zaradi pročelja ter dveh stolpov ob glavnem vhodu vanjo. V okolici cerkve najdemo kopijo beneškega stebra sv. Panteleona in ''beneški'' vodnjak. Pri cerkvi je tudi župnišče, sodobna glasbena šola in nov dom za starejše.
Beltinska župnija je v letu 2010 praznovala 250 letnico, ustanovljena je bila namreč leta 1760, ko se je ozemlje turniške pražupnije razdelilo na dva enaka dela. Beltinci niso po naključji postali župnija, poleg števila prebivalstva, je pomembno vlogo igralo dejstvo, da so v 17. stoletju postali sedež in središče nove zemljiške posesti. Dodeljena je bila tudi tržna pravica.
Danes župnijo sestavlja šest vasi, poleg Beltinec še Bratonci, Gančani, Ižakovci, Lipovci in Melinci. V vsaki vasi najdemo tudi kapele, ki so vsaka po sebi pravi biser rustikalne umetnosti. Posebej izstopajo kapele v Lipovcih (Sv. Peter in Pavel), na Melincih (Marija snežna) in v Bratoncih.