Tone Kralj in prostor meje

Vljudno vas vabimo na predstavitev monografije Egona Pelikana TONE KRALJ IN PROSTOR MEJE. V slikovno bogati in vsebinsko presenetljivi monografiji Tone Kralj in prostor meje nam avtor, zgodovinar dr. Egon Pelikan, predstavlja do zdaj prezrt pomen slikarja Toneta Kralja. Gre za fenomen »slovenske nacionalne markacije prostora« v času med svetovnima vojnama in med drugo svetovno vojno na etnično izpostavljenem obmejnem prostoru od Svetih Višarij do Trsta, ki ga je s poslikavami cerkva ustvaril Tone Kralj. Kraljev projekt sistematičnega cerkvenoslikarskega »pokritja«, ki ga je uresničil v sodelovanju s Tajno krščanskosocialno organizacijo primorske duhovščine in nacionalno zavednih intelektualcev, v vsej Evropi in tudi v svetu nima primerjave. In tudi zato je pričujoča monografija nekaj izjemnega. Knjigo bo predstavil avtor dr. Egon Pelikan.

Tone Kralj in prostor meje

Umrl je Saša Vuga, mojster sodobne slovenske besede

"Aleksander - Saša Vuga se je rodil 8. februarja 1930 v Mostu na Soči, ki je bil takrat pod italijansko fašistično oblastjo. Do materinščine, katere javna raba je bila prepovedana, je razvil izjemno ljubeč odnos in po maturi na gimnaziji v Šempetru pri Gorici leta 1949 se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1956 diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Že na začetku študija se je zaposlil na takratni RTV Ljubljana kot napovedovalec in voditelj oddaj, od leta 1962 pa je bil tam dejaven kot televizijski dramaturg in urednik za igrani program; s svojim avtorskim opusom je pustil močan pečat v antologiji slovenskih radijskih in televizijskih iger."

Staroverci so vedeli, kako pridejo ljudje na svet

Zadnja pričevanja o starovercih je zbral Pavel Medvešček, mož številnih zanimanj, ki je na začetku avgusta praznoval 80 let. Njegovo življenjsko delo bo prihajajoča knjiga, ki jo bo objavil v sodelovanju z Goriški muzej. V njej bodo staroverske zgodbe, ki jih je Medvešček zbral v 50., 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.

Fundacija Poti miru

Prihodnje leto delovno skupino, ki si prizadeva, da bi Pot miru od Alp do Jadrana uvrstili na seznam Unescove svetovne dediščine, čaka precej dela. Fundacija Poti miru, UNESCO

Timeline Photos

Tolminski muzej zaključuje leto izjemno uspešnih razstav Človek in vojna, Javorca 1916-2016 in Prapoti skozi praproti. Vsem, ki nas zvesto spremljate, se zahvaljujemo za izkazano pozornost in podporo ter ohranjanje vezi z našimi predniki. Z željo, da se ta vez ne pretrga, vam voščimo mirne božične in novoletne praznike v družbi najdražjih. Kolektiv Tolminskega muzeja

Timeline Photos

December je mesec predprazničnih nakupov. V trgovini Tolminskega muzeja smo zato pripravili decembrski popust na publikacije iz naše založbe. Vabljeni k nakupu! Popust lahko vnovčite vse do 24. decembra 2016.

Čas človečnosti, predstavitev knjige

Zarolaj.si

📣 Nov festival, ki bo v svoji prvi izvedbi povezal kraje Cerkno, Idrija in Tolmin. MI2 pišema poezijo, Severa Gjurin, Iztok Mlakar, Hamo & Tribute 2 love, Ditka, Feri Lainšček in Drago Mislej se bodo predstavili na ekskluzivnih lokacijah (Mestni muzej Idrija, Idrija Topilnica, Tolminski muzej)! Hura 🎶

Razstava, ki obeležuje najlepši spomenik 1. svetovne vojne

“Za razstavo na Dunaju je zaslužen slovenski veleposlanik v Avstriji. Zelo sem ponosna in vesela. Zgodba cerkve je zanimiva tudi zato, ker je bila zgrajena med vojno s prostovoljnim delom.”

Damjana Fortunat Černilogar

Poslušalci Val 202 ste za ime tedna izbrali Damjano Fortunat Černilogar! Bravo, Damjana! Intervju z avtorico razstave ob 100 letnici cerkvice Sv. Duha v Javorci lahko poslušate na spodnji povezavi.

Karli Kofol Murkova nagrada za razstavo Človek in vojna

„Razstava Človek in vojna Karle Kofol odpira malo raziskane in redko predstavljene teme, pri čemer je težišče preneseno v etnološko vsakdanjost. Razstava zastavlja številna vprašanja, na katere moramo iskati nove odgovore. Avtorici je uspelo iz že mnogokrat videnega in slišanega gradiva opozoriti na pravo realnost vojne, v katerih ni herojev in zmagovalcev, so zgolj posamezniki, psihično in fizično ranjeni v razčlovečeni in moralno poraženi družbi. To pa je najtežje prikazati z besedami in z orodji razstave, a Karli Kofol je uspelo.“