PGD Šempeter pri Gorici letos proslavljala svojo 67-letnico delovanja. Povezujejo nas načela prostovoljnosti, humanosti ter pripravljenost pomagati ljudem. 67 LET V SLUŽBI LJUDSTVA
Razvoj Prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici je mogoče razdeliti na dve obdobji, in sicer prvo od ustanovitve leta 1950 do izgradnje novega gasilskega doma leta 1987, ter obdobje razvoja v novem gasilskem domu, v katerem društvo proslavlja svojo 60-letnico delovanja. V vseh teh letih so društvo povezovala temeljna načela prostovoljnosti in humanosti, ter pripravljenost pomagati ljudem v nesreči .

Kako se je začelo?
S priključitvijo k matični domovini leta 1947 je bil Šempeter odrezan od nekdanjega središča Goriške - Gorice. Vse gospo­darske, družbene in upravne dejavnosti je bilo treba postaviti na novo. Šempeter je bil tedaj še pretežno kmetijsko naselje, a so se kmalu začeli pojavljati zametki industrije. Najprej so nastali in se začeli razvijati številni obrati storitvene obrti in trgovine. Zato je bilo potrebno misliti tudi na varnost lastnega in družbenega premoženja, zlasti na varnost pred požari. Ponekod na Goriškem so se že ustanavljala prostovoljna gasil­ska društva in kmalu se je tudi v Šempetru, ki je postal del novega središča Goriške, vsekakor pa središče Spodnje Vipavske doline, porodila zamisel, da bi tu ustanovili prostovoljno gasilsko društvo.


Prvi člani PGD Šempeter pri Gorici

Pobudniki so bili nekateri gospodarstveniki in Krajevni ljudski odbor Šempeter, katerega predsednik je bil Franc Bizjak in tajnik Stanko Batistič. Sklicali so sestanek direktorjev podjetij z območja Šempetra, ki so imenovali iniciativni odbor z naslednjimi člani: Franc Bizjak, predsednik Krajevnega ljudskega odbora, Peter Klančič, direk­tor obrtnega gradbenega podjetja, Franc Mervič, vodja Mehanične delavnice, Roman Klančič, direktor Avto obnove in Stanko Batistič, tajnik Krajevnega ljudskega odbora.

Pisalo se je leto 1948. Odbor je začel pridobivati članstvo in iskati začasne prostore za začetek delovanja društva. Kmalu je iniciativni odbor imenoval ustanovni odbor, v katerem so bili Peter Klančič, Franc Mervič, Anton Martelanc, Peter Mučič, Andrej Mlekuž in Mario Terčič. Sestajali so se v Mehanični delavnici Splošne mehanike v stari bolnišnici in se dogovarjali o pripravah za ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva.

Priprave so se začele v začetku leta 1949. Najprej je bilo treba pri­dobiti ljudi, ki bi se bili pripravljeni posvetiti prostovoljnemu gasilstvu. Ker je zamisel o ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva naletela med ljudmi na veliko podporo, ni bilo težko najti tudi prostovoljcev. Bili so to delavci v raznih mehaničnih delavnicah in v komaj porajajoči se industriji, v trgovini, v upravnih službah, v šolstvu, pa tudi kmetje. Med njimi je bilo veliko navdušenja, predvsem pa veliko dobre volje in odločnosti, da se spoprimejo z začetnimi težavami.

Priprave so trajale leto dni. Na občnem zboru 27. februarja 1950 je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Šempeter pri Gorici tudi formalno ustanovljeno.

Prvi člani društva so bili:
Peter Klančič        Hilarij Černic
Jože Blažica         Vojko Reščič
Alojz Nanut          Mario Terčič
Dano Krajnik        Srečko Pavlič