Kaj lahko podjetnik naredi, ko je s. p. zanj še predrag 19. 1. 2018 Podjetniške finance Zaključujemo serijo člankov o pravnoorganizacijskih oblikah, prek katerih lahko podjetniki zakonito poslujejo, izdajajo račune, si obračunavajo prejemke in plačujejo davščine. Tokrat se bomo osredotočili na občasna in kratkotrajna dela na podlagi pogodb civilnega prava, ki možnost za zaslužek ponujajo tudi študentom, upokojencem in drugim, ki si sicer ne morejo privoščiti odprtja statusa samostojnega podjetnika (s. p.). V času, ko je možno z nekaj kliki odpreti spletno trgovino in z njo doseči kupce po vsem svetu, se mnogi odločijo, da bodo uresničili sanje. Začeli bodo lastno linijo oblačil ali modnih dodatkov, izdelovali unikatne izdelke, otroške igrače in pripomočke … Običajno se odločijo za odprtje s. p., ki je zanje prva oblika podjetništva. Toda imajo veliko težavo. Dokler ne prodajo dovolj izdelkov, ne morejo pokriti mesečnih stroškov, ki jih prinaša s. p. Dokler ne ustanovijo s. p., pa se ne morejo oglaševati ali prodajati izdelkov. Zato imajo na voljo prehodne oblike, ki jim omogočajo postopno pridobivanje strank in obsega prihodkov ter jim ne bodo povzročile (pre)visokih stroškov. V nadaljevanju bomo predstavili, katere so na voljo, kaj omogočajo in na kaj je treba pri njih paziti. Najlažja pot je osebno dopolnilno delo Pri mladih, ki se ukvarjajo z ročnim delom, in tudi drugih, ki želijo hobi spremeniti v posel, je vse bolj popularno osebno dopolnilno delo. Za osebno dopolnilno delo se štejejo manjša dela, pomoči v gospodinjstvu, obiranje gozdnih sadežev, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ipd. Opravlja ga lahko oseba, ki je zaposlena, brezposelna, uokojena, kot tudi študenti in dijaki, starejši od 15 let. Posamezniki, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, so omejeni pri višini zaslužka. Ta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v preteklem koledarskem letu, torej lahko mesečno v povprečju zaslužijo največ dobrih 300 evrov. Njihov dohodek je obdavčen z dohodnino. Davčna osnova je posamezen dohodek (znesek z računa), zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. Na to se obračuna 25-% dohodnina. Mesečno poročanje Fursu Preden začnejo opravljati delo, se morajo priglasiti v register izvajalcev na Ajpesu. Hkrati morajo vnaprej pridobiti vrednotnico, ki jo je mogoče kupiti za slabih 10 evrov na upravni enoti ali prek e-davkov. Ko prodajo kakšen izdelek, morajo o tem mesečno poročati finančni upravi RS (Furs). Po izteku vsakega polletja pa morajo oddati poročilo o doseženem prihodku. Paziti je treba tudi, katera dela je dovoljeno opravljati prek osebnega dopolnilnega dela. To so: občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, občasna pomoč pri kmetijskih delih, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego, občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti; občasno prevajanje ali lektoriranje, občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih, občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali. Začasno delo upokojencev Upokojenci lahko opravljajo tudi začasno in občasno delo. To jim poleg pokojnine, na katero opravljanje takšnega dela ne vpliva, prinaša možnost za dodatni zaslužek. Opravljajo ga na podlagi pogodbe z delodajalcem, v kateri je med drugim navedeno obdobje opravljanja dela in število ur, določena pa mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka. Zakon določa naslednje omejitve: začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur na mesec, urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 evra, dohodek v skupnem seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 evrov, delo lahko upokojenec opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka. Obstajajo tudi omejitve na strani delodajalcev, pri katerih se lahko opravi omejen obseg začasnega in občasnega dela. V podjetju, ki zaposluje med deset in 30 ljudi, se lahko na primer opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela. Tudi pri začasnem delu se na dohodke, zmanjšane za normirane stroške v višini 10 %, obračuna 25-% dohodnina. Poleg tega mora delodajalec plačevati še posebno 25-% dajatev in prispevke za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Brezplačno delo v družinskih podjetjih Ena od možnosti je tudi kratkotrajno delo. Za to se šteje brezplačno opravljanje dela v podjetju z največ desetimi zaposlenimi, kadar ga opravljajo: zakonec ali zunajzakonski partner lastnika ali solastnika podjetja; zakonec ali zunajzakonski partner enega od staršev lastnika ali solastnika podjetja; oseba, s katero je lastnik ali solastnik podjetja v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena; starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja lastnika ali solastnika podjetja. Gre za delo v obsegu največ 40 ur mesečno, za katero ne prejmemo plačila. Vendar pa je treba osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo, prijaviti pri Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije v zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Podjemne in avtorske pogodbe Začasna rešitev je tudi sklenitev podjemne avtorske pogodbe. V praksi se najpogosteje uporabljata, ko se pojavi potreba po izplačilu denarja izven delovnega razmerja. Podjemno pogodbo navadno skleneta podjemnik (pogodbeni delavec) in naročnik (delodajalec). Prvi se zaveže, da bo določeno delo opravil v določenem času, delodajalec pa ga bo na koncu v skladu z dogovorom za omenjeno delo plačal. Predmet podjemne pogodbe in obseg dela je definiran precej široko, največkrat pa se uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov ipd. Zelo podobna je avtorska pogodba, le da se naročnik in pogodbeni delavec dogovorita za naročilo avtorskega dela. Pomembno je, da je plod lastnega intelektualnega dela. Običajno je to samostojna intelektualna stvaritev na področju kulture, umetnosti, novinarstva, književnosti … Med drugim gre za govorjena dela (govori, pridige, predavanja), pisana dela (leposlovna dela, članki, priročniki, študije in računalniški programi), glasbena dela, gledališka in lutkovna dela, likovna dela (slike, grafike in kipi), arhitekturna dela (skice in načrti) … Visoka obdavčitev Podjemne in avtorske pogodbe so razmeroma visoko obdavčene. Izvajalci plačujejo naslednje prispevke in dajatve: 25 % davčne obdavčitve osnovnega bruto zneska, 6,36 % bruto zneska za zdravstveno zavarovanje, 15,5 % bruto dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Davčno breme pri podjemni pogodbi je za izplačevalca dohodka višje kot pri avtorski pogodbi. Tako je bolj smiselno, da se, ko gre za samostojno intelektualno delo, za izvedbo storitev sklene avtorska pogodba. Kadar presodimo, da predmeta pogodbe nikakor ni mogoče opredeliti kot avtorsko delo, je v izogib davčnemu tveganju bolj smiselno, da sklenemo podjemno pogodbo. Vir: mladipodjetnik.si, podjetniski-portal.si, data.si

ZOPET SPREMEMBE PRI DOHODNINI s 01.01.2018 ! ---------------------------------------------------------------------------------------- Spremembe pri zavezancih, ki opravljajo dejavnost A) Spremembe v zvezi z upoštevanjem prihodkovnih pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in izstopom iz normiranosti (4. člen ZDoh-2S) S tem členom se dopolnjuje deveti odstavek 48. člena ZDoh-2, s katerim se določajo primeri in prihodki iz dejavnosti drugih oseb, ki se poleg prihodkov zavezanca upoštevajo v zvezi s prihodkovnim pogojem za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Sprememba se nanaša na dodaten primer, v katerem se poleg prihodkov zavezanca upoštevajo tudi prihodki povezanih oseb (opredelitev povezanih oseb vsebujeta tretji in četrti odstavek 16. člena ZDoh-2). Gre za primer vzpostavitve sheme poslovanja med zavezancem in določenimi drugimi osebami, z namenom, da se doseže izpolnitev pogojev za možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. 5/7 Prihodki poveznih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu normiranih odhodkov. Dohodki pa se kljub povezanosti ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. S spremembo štirinajstega odstavka 48. člena ZDoh-2 pa se spreminjajo pogoji za obvezni izstop iz sistema normiranih odhodkov. Prejšnja ureditev je zavezancu, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ni izpolnjeval pogojev za normiranost, nalagala, da naslednje leto obvezno izstopi iz sistema normiranih odhodkov in ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ter vodi ustrezne poslovne knjige, evidence in izdela poslovno poročilo. Nov štirinajsti odstavek pa določa, da mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 eurov, obvezno izstopiti iz sistema. Po novem lahko zavezanec ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 eurov prihodkov. Sprememba se nanaša tudi na kmečka gospodinjstva, ki dohodek svoje kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti ugotavljajo na podlagi knjigovodenja. Za te se prag določa v enakem znesku, vendar v večkratniku ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva. B) Absolutna maksimalna višina normiranih odhodkov (5. člen ZDoh-2S) S spremembo se dopolnjuje 59. člen ZDoh-2, in sicer se dodaja absolutna maksimalna višina normiranih odhodkov, ki se priznajo zavezancu. Ta limit je postavljen na 40.000 eurov oziroma 80.000 eurov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova pri zavezancu, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Za člane kmečkega gospodinjstva se tudi tukaj prag določa sicer v enakem znesku (80.000 eurov), vendar kot večkratnik ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva. C) Sprememba osnove za obračun davčnega odtegljaja od izplačil nastopajočim izvajalcem ali športnikom nerezidentom v okviru opravljanja dejavnosti (6. člen ZDoh-2S) Spreminja se drugi odstavek 68. člena ZDoh-2 glede davčne osnove za davčni odtegljaj od izplačil nastopajočim izvajalcem ali športnikom (nerezidentom) v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika (nerezidenta). V skladu z novo določbo se bo pri določanju davčne osnove za davčni odtegljaj priznalo normirane stroške v višini 30 % od posameznega plačila. Višje normirane stroške (v višini 80 % od posameznega plačila) bodo lahko zavezanci nerezidenti, ki nimajo poslovne enote v Sloveniji, zahtevali, če bodo dokazali izpolnjevanje pogojev, ki sicer veljajo za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov (določeni v tretjem odstavku 48. člena). Namesto normiranih stroškov lahko zavezanec nerezident uveljavlja posamezni aktivnosti v Sloveniji neposredno pripisljive dejanske stroške. Davčni zavezanec lahko uveljavlja višje normirane stroške ali dejanske stroške na podlagi predložitve ustreznih dokazil in s pisnim zahtevkom. Vir: spletna stran Furs

Obdarovanje otrok zaposlenih v mesecu decembru Če se sprašujete, ali je obdaritev otrok zaposlenih davčno priznan strošek in če se od tega dohodka slučajno obračuna boniteta zaposlenemu, si odgovor preberite v naslednjih vrsticah. Skladno z določbo četrtega odstavka 39. člena zakona o dohodnini se vrednost darila, ki ga delodajalec podari otroku zaposlenega, ne všteva v davčno osnovo zaposlenega. Ob naslednjih treh pogojih: -vrednost darila ne presega 42 € , -otrok ni starejši od 15 let in -je darilo dano v mesecu decembru. Kar pa se tiče vprašanja ali so ta darila davčno priznan strošek, tretji odstavek 35. člena ZDDPO-2 določa, da se kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu o dohodnini. V skladu s to določbo je DURS podal naslednje pojasnilo. Če zakon o dohodnini določa, da gre za boniteto, ki pa ni obdavčena (davčna stopnja je enaka 0), ker je zadoščeno pogoju, da so dohodki enkrat obdavčeni (čeprav po stopnji 0 %), se odgovor davčnim zavezancem glasi, da so stroški za darila delodajalca v vrednosti do 42 eurov, podarjenih otrokom delojemalcev do starosti 15 let v mesecu decembru, ki se skladno z določbo četrtega odstavka 39. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, v celoti davčno priznan odhodek. Obdarovanje lahko izvedete v denarju, bonih, ali materialni obliki (igrače, knjige…).

Poslovna uspešnost Vsi, ki bi radi svojim zaposlenim izplačali del plače za poslovno uspešnost, vabim, da si temeljito preberejo spodnje pojasnilo FURS-a. Vidim, da se na terenu izvaja precej "poenostavljen" sistem izplačil, ki pa lahko privede tudi do težav. Predvsem, če imate poslovno izgubo, dvakrat pomislite, preden izplačate poslovno uspešnost ....... http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_zaposlitve/Novice/2016/Del_place_za_poslovno_uspesnost.pdf

Včasih najdemo na spletu tudi kaj o sebi, kar še nismo vedeli :-) Sama sem nekaj takega pravkar odkrila na youtube-u :-) Poglejte ta res zanimiv video , od 10:10 dalje pa Eva tako lepo pohvali mene, da sem prav srečna! https://www.youtube.com/watch?v=hOs_xqTXA1Y Priporočam , da se naročite na njene objave, ki prav polepšajo še vsak tako siv dan :-) Eva Kljun ( Marija Zmosta ) , carica !

V začetku naslednjega leta bomo potrebovali dodatno pomoč v našem računovodskem servisu. Potrebujemo fleksibilno in komunikativno osebo, ki bo rada sodelovala z ostalimi zaposlenimi. Nujno je poznavanje računalniškega sistema Oppis in znanje obračunavanja plač ter obračuna ddv. Prednost bodo imele osebe, ki so na razpolago v popoldanskem času (med 12 in 17 uro) Če Vas zanima, na mail mojka@navim.si pošljite vlogo s fotografijo. Vem, da papir ( mail :-) ) prenese vse, a samo Iskrenost res šteje!

Po novem tudi na Instagramu :-) https://www.instagram.com/navim_racunovodstvo/ Da sem uspela ustvariti Navim instagram profil in ga spraviti v življenje , se zahvaljujem Marija Zmosta , AnjaSuska in Jana Čušin ! Ni kaj, na mladih svet stoji ....... :-) Pa naj še kdo reče, da mladi nimajo potrpljenja............ Z mano so ga te tri mladenke nedvomno imele obilo.....

Furs: Pridobili smo podatke o dohodkih prek Airbnbja in Bookinga Zagrožena kazen: od 400 do 30.000 evrov 4. december 2017 ob 10:59 Ljubljana - MMC RTV SLO Finančna uprava je sporočila, da je pridobila podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistične namene. Zavezance opozarja, da imajo še dober mesec časa za prijavo. "Ste napovedali vse dohodke, ki ste jih dosegli v preteklih letih? Če jih še niste, storite to čim prej, najpozneje pa do 21. januarja 2018," so v sporočilu za javnost zapisali na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs). Furs bo na začetku prihodnjega leta izvajal poostrene dejavnosti nadzora pri fizičnih osebah, fizičnih osebah z dejavnostjo in pri pravnih osebah, ki so dosegale dohodke z oddajanjem nepremičnin v turistični najem, torej tudi prek spletnih portalov Booking, Airbnb in podobno. Podatke, kdo je prejel dohodke iz tega naslova, so na Fursu že pridobili, poudarjajo. Kdor jih še ni prijavil, se lahko kazni izogne z institutom samoprijave. Izrečena globa znaša od 400 evrov do 30.000 evrov. Na prijavljene dohodke bo davčna uprava obračunala dohodnino in tri odstotke obresti od neplačanega davka. Slednje velja tudi za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Posameznik lahko oddaja in oglašuje oddajanje prostih kapacitet v turistične namene (npr. prek Airbnb ali Booking) le, če ima to dejavnost ustrezno registrirano. Fizična oseba, ki oglašuje ali oddaja nepremičnine v turistični najem in ni vpisana ali nima priglašenega dela, opravlja delo na črno. FURS je pripravil tudi brošuro, kako se registrirati "za nazaj" ali "za naprej". Fizične osebe, ki želijo oddati nepremičnino ali njen del v najem za kratko časovno obdobje, lahko to počnejo na dva načina, navaja finančna uprava: lahko se registrirajo kot sobodajalci ali pa kot samostojni podjetniki.

Srečna sem, da imam take sodelavke, ki imajo čut za sočloveka v stiski. Hvala Jana Čušin , Ingrid in Jožica za vaš prispevek družini !

http://dizi.org/izobrazevanja/inventura_in_zakljucevanje_poslovnega_leta.html Vabljeni ! Kmalu bo konec poslovnega in davčnega leta ..............

Nekaj izven delovnega časa.......

Dobila sem vprašanje, ali je potrebno ob prenehanju dejavnosti med letom oddati samo davčni obračun na FURS ali tudi poročilo na AJPES. Odgovor: V roku 60 dneh je potrebno oddati oboje. -------------------------------------------------------------------------- Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki nad katerimi se začne postopek stečaja ali likvidacije morajo izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida na dan pred začetkom tega postopka. V drugih primerih prenehanja morajo izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida v skladu z roki, določenimi z zakonom, ki ureja davčni postopek. Pri tem upoštevajo Slovenske računovodske standarde (2016), Enotni kontni okvir in Priporočeni enotni kontni načrt. V skladu z 58. in 59. členom ZGD-1 predložijo AJPES bilanco stanja in izkaz poslovnega izida iz petega odstavka 54. člena in zaključno poročilo iz 68. člena ZGD-1 v rokih, ki jih za njihovo predložitev določa zakon, ki ureja davčni postopek. Zaključno poročilo je treba predložiti tako za namen državne statistike kot javne objave. AJPES prejeta zaključna poročila iz 54. in 68. člena ZGD-1 brezplačno javno objavi na svoji spletni strani in navede razlog sestavitve. Politične stranke morajo v skladu s 24. členom Zakona o političnih strankah v primeru statusne spremembe ali prenehanja AJPES predložiti zaključno poročilo za namen državne statistike in javne objave v roku dveh mesecev po spremembi ali prenehanju. Pri tem upoštevajo Slovenske računovodske standarde (2016), Enotni kontni okvir in Priporočeni enotni kontni načrt. AJPES prejeta zaključna poročila brezplačno javno objavi na svoji spletni strani. Tudi druge nepridobitne organizacije lahko za predložitev zaključnega poročila uporabijo poenotene obrazce spletne aplikacije ZP. Društva morajo v skladu z 29. členom Zakona o društvih v primeru statusne spremembe ali prenehanja AJPES predložiti zaključno poročilo za namen državne statistike in javne objave v roku dveh mesecev po spremembi oziroma prenehanju. Pri tem upoštevajo Slovenske računovodske standarde (2016), Enotni kontni okvir in Priporočeni enotni kontni načrt. AJPES prejeta zaključna poročila brezplačno javno objavi na svoji spletni strani. Vir: Spletna stran AJPES.