Vloga za otroški dodatek naj bo oddana še decembra Z januarjem 2018 se pri otroških dodatkih ponovno uveljavljata sedmi in osmi dohodkovni razred (64% do 99% neto mesečnega dohodka na družinskega člana). Od tega datuma naprej bodo tako lahko pravico do otroškega dodatka uveljavljale tudi družine, v katerih je mesečni dohodek na družinskega člana znašal skoraj 1.020 evrov. Do otroškega dodatka po tej spremembi bodo s 1. januarjem 2018 upravičeni tisti, ki bodo vlogo oddali do konca decembra.

Obdavčitev kriptovalut Glede obdavčitve kriptovalut je pred kratkim Furs izdala dve pojasnili. Prvo pojasnilo se nanaša na morebitno obdavčitev dobičkov z dohodnino (oziroma davkom od dohodkov pravnih oseb, če bi dobiček dosegla pravna oseba) - direktna obdavčitev, drugo pa na obdavčitev z DDV - indirektna obdavčitev. V nadaljevanju lahko preberete, kako je obdavčena fizična oseba, kako je obdavčen samostojni podjetnik in kako pravna oseba, ki trguje s kriptovalutami ali jih rudari – direktna obdavčitev. Obdavčitev je najprej odvisna od vrste davčnega zavezanca: - fizična oseba; - fizična oseba, ki opravlja dejavnost (npr. samostojni podjetnik); - pravna oseba. Pri fizični osebi je glede obdavčitve razlika tudi v tem, ali s kriptovalutami trguje ali jih kreira (tj. »rudari«). Glede kriptovalut je treba vedeti tudi to, da se po slovenski zakonodaji ne štejejo niti za denarno sredstvo niti za finančni inštrument. I. Fizična oseba in obdavčitev njenega poslovanja s kriptovalutami Fizična oseba lahko s kriptovalutami dosega dohodek na 3 načine: - dobiva plačilo s kriptovaluto; - trguje s kriptovalutami; - rudari kriptovalute. 1. DOHODEK JE IZPLAČAN S KRIPTOVALUTO Če fizična oseba dobi za opravljeno storitev plačilo v obliki kriptovalute, se takšen dohodek obdavči kot dohodek, prejet v naravi. Višina dohodka, prejetega v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene v času, ko je dohodek prejet ali kako drugače dan na razpolago. Višina obdavčitve pa je odvisna od dejanske vsebine storitve, ki je bila opravljena (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, prenos premoženjskih pravic itd.). 2. TRGOVANJE S KRIPTOVALUTAMI Pri trgovanju s kriptovalutami fizična oseba ne plača davka. To pomeni, da vse, kar fizična oseba zasluži s prodajanjem kriptovalut, kot je na primer bitcoin, se ne plača dohodnina. (Podlaga za tako razlago je v 1. točki 32. člena ZDoh¬2.) Niti ni treba plačati kakšnega davka na kapitalske dobičke. Enako tudi ni obdavčen morebitni dobiček, dosežen s trgovanjem z običajnimi valutami (ali denimo z zlatom). Na drugi strani pa morebitna izguba, dosežena pri prodaji valut (virtualnih ali navadnih), ne znižuje davčne osnove davčnega zavezanca. Transakcij s kriptovalutami tako po veljavni zakonodaji Fursu ni treba napovedovati. 3. RUDARJENJE KRIPTOVALUT Rudarjenje je obdavčeno. Dohodek, ki ga fizična oseba dosega v obliki kriptovalut pri rudarjenju (tj. kreiranju kriptovalut), se obdavči kot drugi dohodek. To pomeni, da če je fizična oseba nagrajena za »delo rudarjenja« z npr. novimi bitcoini, bo takšen prirast premoženja pri tej osebi obdavčen z dohodnino kot drugi dohodek (povečala se bo davčna osnova za dohodnino). Višina dohodka se določi v evrih. Pri njenem določanju se upošteva vrednost kriptovalute v času, ko je dohodek prejet. II. Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in obdavčitev njenega poslovanja s kriptovalutami Če fizična oseba, ki opravlja dejavnost (samostojni podjetnik, zasebnik, kmet itd.), ustvari dobiček na podlagi trgovanja s kriptovalutami ali rudarjenja kriptovalut, se takšen dobiček obdavči kot dohodek iz dejavnosti in se v ničemer ne razlikuje od na druge načine ustvarjenih dohodkov oziroma dobička. III. Pravna oseba in obdavčitev njenega poslovanja s kriptovalutami Izrecne določbe, ki bi konkretno obravnavala dohodke, povezane s poslovanjem s kriptovalutami, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ne pozna. Davčna osnova se tako določi na podlagi prihodkov in odhodkov, ugotovljenih v izkazu poslovnega izida, pri čemer se upoštevajo računovodska pravila. Ta določajo, da se vrednost valute preračunava na dan prejema in da se dolgovi preračunavajo na dan bilance stanja. Vir: Rips Vir: FURS Vir: Mladi podjetnik

S 1.1.2018 Obračun prispevkov tudi za "popoldanske" samostojne podjetnike Poleg zavarovancev, ki že oddajajo obračune prispevkov ("redni" s.p.-ji, verski uslužbenci, družbeniki in delničarji, ki niso zavarovani na drugi podlagi), bodo z novim letom zavezanci za oddajo obračuna tudi: - kmetje; - osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic ("popoldanski" s.p., dopolnilna dejavnost na kmetiji, sobodajalci fizične osebe); - osebe, ki so prostovoljno vključene v socialno zavarovanje. Novi obvezniki bodo obračun prispevkov za januar dolžni prvič oddati februarja 2018. Za vse obračune prispevkov velja, da obračun praviloma sestavi davčni organ in ga vroči zavezancu do 10. v mesecu za pretekli mesec preko portala eDavki. Če obračun ni odložen oziroma vsebuje napačne podatke, je zavezanec sam dolžan izpolniti in oddati pravilen obračun in sicer najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec, seveda elektronsko preko portala eDavki. Prispevki morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Nove obveznike zato pozivamo, da si čimprej uredijo dostope do portala oziroma za namene vročanja določijo pooblaščenca. Več informacij o oddaji in pooblaščanju dobite v Ripsu👩‍💼

NORMIRANCI v 2018 - Kaj se je spremenilo? Ministrstvo je sprejelo in potrdilo tri vrste novih pravil, ki se nanašajo predvsem na prihodkovni prag glede vstopa oziroma obstoja v sistemu normiranstva: • Dve leti zapored ne več kot 150.000 evrov prihodkov letno oziroma ne več kot 300.000 evrov prihodkov v dveh zaporednih letih Po trenutno veljavnih pravilih mora normiranec izstopiti iz sistema normiranstva, in pričeti uporabljati dejanske odhodke pri ugotavljanju davčne osnove, če dve leti zapored preseže prihodkovni prag 100.000 evrov (oziroma 50.000 eurov za popoldanski s.p. ali d.o.o. brez zaposlenih). Po novem pa bo veljalo, da normiranec ne sme v dveh zaporednih letih ustvariti več kot 150.000 eurov povprečnih prihodkov oziroma ne več kot 300.000 evrov prihodkov skupaj v dveh letih. • Seštevanje prihodkov povezanih oseb Prav tako se ohranja predlagana določba glede seštevanja prihodkov povezanih oseb. Davčni zavezanec, ki ima več podjetij, bo tako moral glede prihodkovnega pragu za obstoj v sistemu normiranstva upoštevati prihodke vseh podjetij, razen če bo znal razložiti poslovno upravičenost takšnega poslovanja (predvsem pri izdajanju faktur iz s.p. lastnemu d.o.o.). Na slabšem so tudi popoldanski s.p.-ji, saj se bo prihodek iz njihove dopolnilne dejavnosti prištel k njihovi plači. Zaradi tega bodo lahko uvrščeni v višji dohodninski razred in bodo tako morali plačati državi več davka, kot bi ga po sedanju ureditvi. • Absolutna višina normiranih odhodkov Višina normiranih odhodkov se je omejila z absolutnim zneskom 40.000 eur oz. največ 80.000 eurov. Po mnenju Ripsa je pozitivno, da zakonodajalec ne bo preveč zapletel sistema in da normiranci v 2018 ostajajo v istem položaju kot sedaj, kljub zlorabam posameznikov. Dejstvo je, da je ta ureditev primerna za storitvene dejavnosti ali začetek poslovne poti preden podjetnik ne preraste te oblike poslovanje. Če ne veste za katero obliko se odločiti ali potrebujete pomoč pri ustanovitvi s.p.-ja, vam lahko pomagamo tudi v Ripsu.👩‍💼🙂

Poslovni prostori podjetja Rips d.o.o.

Danes ima rojstni dan naša nekdanja sodelavka Andreja. Želimo ji vse najlepše!!!🥂

Božičnica, 13. plača ali nagrada🙂🎁💶 Prihaja čas v letu, ko se podjetniki odločajo za izplačilo nagrad (božičnice ali 13. plače) ob koncu leta. Z mini davčno reformo poleg spremenjene dohodninske lestvice je bila sprejeta tudi spodbuda za nagrajevanje zaposlenih. Sicer pa občutnejše razbremenitve nagrad (božičnice ali 13. plače) nismo dobili. Pri izplačilu mora podjetje še vedno plačati prispevke, tako da odsotnost plačila dohodnine v tem primeru ne pomeni bistvene razbremenitve, gre samo za dohodnino. Kako se podjetje predhodno primerno pripravi? • Pred izplačilom nagrade je treba sprejeti interne akte. • Med dvema izplačiloma mora preteči 12 mesecev. Podjetje, ki je že izplačalo nagrade 2. januarja 2017, ne bo smelo nagrade brez plačila dohodnine izplačati pred 2. januarjem 2018. • Izplačilo je lahko največ 70 odstotkov povprečne bruto plače v državi (približno 1.100 evrov bruto, kar pomeni približno 855 evrov neto, velja za vse zaposlene ne glede na višino plače) • Izplačila nagrad so lahko višja, a je iz dohodnine izvzet le del do 70 odstotkov povprečne bruto plače. • Nagrado v višini 70 odstotkov povprečne slovenske plače podjetje lahko izplača le enkrat na vsakih 12 mesecev. • Nagrade je treba izplačati vsem zaposlenim, brez izjem. • Pred izplačilom je treba sprejeti splošni akt, v katerem podjetje vnaprej seznani zaposlene, kakšna so merila za določanje nagrade, ter navede, da so do izplačila upravičeni vsi zaposleni pod enakimi pogoji.

Ker praznovanja ne moremo zaključiti brez sladkih malenkosti, smo z veseljem in ponosom zarezali v slastno torto slaščičarne Prijatelj Ravne na Koroškem.😀😀 Tako smo zakorakali v novo desetletje, ki bo postreglo z novimi izzivi, katerih se že veselimo.

PRAZNUJEMO 10 LET!😀 Danes je prav poseben dan, saj ima podjetje RIPS rojstni dan. Že 10 let smo uspešno z vami in za vas! Nekateri ste z nami od samih začetkov, drugi ste se nam pridružili skozi leta … Brez vas nas ne bi bilo: ste naša motivacija in inspiracija. HVALA ZA ZAUPANJE!

Naše pridne "mravljice"...