Description
Dobrodošli v Akvarij Piran, kjer boste doživeli podvodni svet slovenskega morja. Ob starem mandraču, v Piranu se nahaja Villa Piranesi, v kateri ima že več kot štirideset let svoje prostore Aquarium Piran - Pirano. Leta 2009 je Akvarij Piran dobil novo podobo in sodobno opremo.
V novih in večjih prostorih je nameščenih petindvajset bazenov, ki so osvetljeni z umetno svetlobo. Sistem razsvetljave zajema žarnica »tipa T5« ter HQI metahalogenske žarnice različnih moči ter temperaturnih barv. Na ta način so morski organizmi prikazani v čim bolj naravnih barvah. Akvarijske posode so različnih dimenzij in volumnov zaradi boljše predstavitve organizmov.
• 14 manjših bazenov s prostornino od 250 – 400 litrov
• 8 bazenov s prostornino od 2.000 – 3.500 litrov
• 1 šesterokotni bazen x 5.250 litrov
• 1 bazen x 6.000 litrov
• 1 bazen x 10.500 litrov
• 1 osmerokotni bazen x 11.000 litrov
• 1 kamniti bazen x 1.100 litrov
Skupna prostornina bazenov na ogled znaša = 60.000 litrov ( 60 m3)
V servisnem delu je še sprejemni bazen, v katerem so nameščeni organizmi in živali po ulovu, z namenom, da veterinar preveri morebitne poškodbe, prisotnost škodljivcev ali bolezni. Tu se nahaja tudi stekleni karantenski bazen, ki je opremljen z mehanskim in biloškim filtrom, penilko, UV žarki za sterilizacijo in hladilnikom.
Zaradi pomanjkanja prostora prečiščuje akvarijsko vodo večji peščeni filter, v kombinaciji z sterilizatorjem – ( UV žarki ) ter penilko, v katero se dodaja ozon.Obstaja tudi možnost uporabe petdeset litrske posode z aktivnim ogljem.
Za uravnavanje temperature akvarijske vode uporabljamo dva hladilnika, nameščena na podstrešnem balkonu. V primeru izpada električnega toka se vklopi električni generator, ki skrbi za nemoteno delovanje celega sistema. V slučaju okvare črpalk pa se uporablja zračno puhalo, ki obogati vodo z kisikom.
V novem Piranskem Akvariju imamo tudi možnost črpanja sveže morske vode, ki jo uporabljamo za čiščenje peščenega filtra, za nadomeščanje izgubljene vode pri normalnem vzdrževanju in dvakrat na teden, odvisno od vremenskih pogojev menjamo eno desetino akvarijske vode z svežo morsko vodo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da ta sistem in način dela ustreza tudi morskim organizmom, saj so vsi naši organizmi zdravi in se dobro počutijo, čeprav so v ujetništvu. Vabimo vse ljubitelje morja in akvaristike ter tudi ostale, da se o tem prepričajo z obiskom našega akvarija.
Tell your friends
KONTAKT
RECENT FACEBOOK POSTS
facebook.comTo soboto bo v Piranu pestro. Vabljeni!
Po našem akvariju se potikajo številni raki samotarji in se prerekajo za hišice po najnovejši modi. Včeraj nam je Emanuel Letica iz svoje ribiške mreže prinesel posebneža, orjaka med raki samotarji, velikega rdečega samotarca (Dardanus arrosor). Njegovo hišico krasijo številne progaste stražne vetrnice (Calliactis parasitica), ki z njim živijo v mutualističnem odnosu. Samotar je z njimi bolj varen pred plenilci, one pa s pridom lovijo ‘’drobtinice’’, ki raku zbežijo med hranjenjm. Obiščite nas in se zaglejte v te sinje modre oči na rdeče progastih podaljških! 🤩
Na prvi fotografiji lahko vidite polipe meduze uhatega klobučnjaka (Aurelia aurita) pritrjene na barvito ostrigo. Na naslednji fotografiji se pa dogaja nekaj prav posebnega. Polipi, ki predstavljajo stopnjo nespolnega razmnoževanja pri meduzah (te se namreč razmnožujejo tudi spolno), se ob padcu temperature morja, pozimi ali zgodaj spomladi, prebudijo. Prične se proces strobilacije med katerim se sproščajo mlade meduze, efire. Fotografiji sta del razstave Tihomirja Makovca (MBP-NIB), ki prikazuje življenje na podvodnih stebrih Luke Koper in si jo lahko v celoti ogledate v prijetno hladnih prostorih Akvarija Piran.
Pred tednom dni sta se na spužvah žveplenjačah v akvarij prikradla dva polža s simpatičnim imenom rumeni slamnik (Tylodina perversa). Pridno sta se mastila na spužvi, se nato malo ‘’stiskala’’ pod budnim očesom srčaste stražne kozice (Periclimenes amethysteus) in poglejte s čim sta nas presenetila danes. A kdo ve kaj bi to bilo? 🤔
Rebrača Mnemiopsis leidyi je ponovno napolnila piranski mandrač in že par dni imamo lahko občutek, da plavamo v kompotu. Na presenečenje večine, to ni meduza saj sploh nima ožigalk in če jo pobliže pogledate, boste videli mavrično iridescenčno barvo, ki se odbija od njenih cilijev. Čeprav se v Mediteranskem morju nahaja okoli 16 vrst iz debla rebrač, je mnemiopsis invazivna vrsta v tem prostoru. Pred 30 leti je najverjetneje z balastnimi vodami prispela v Črno morje, od leta 2005 je opažena v Jadranu in z lanskim poletjem se je zelo namnožila tudi pri nas.
Društvo ljubiteljev eksotičnih živali BIOEXO nam je za kratek čas zaupalo v oskrbo enega od njihovih ljubljenčkov. Pokukajte v Akvarij Piran kdo po novem straži naše ribicice, celotno razstavo BIOEXO si pa lahko ogledate na Morski biološki postaji na Fornačah.
Vljudno vabljeni!
V teh nevihtnih dneh smo bili zelo ustvarjalni in smo za vas uredili prav poseben akvarij. Več podrobnosti vam izdamo v ponedeljek, bolj radovedni nas pa seveda kar hitro obiščite.
Le s čim si je naš dolgonosi morski konjiček postregel za malico. Ali kdo ve?
K nam je iz Izole prikolesarila družinica Kunaver. Svojo ljubezen do morja so pokazali že v pustnem času, zdaj pa so uživali v ogledu našega Akvarija. Hvala, ker ste ta lep spomin delili z nami 🦀🐟🌞
Glavate karete (Caretta caretta) v toplih mesecih pogosto dopustujejo pri nas, saj je naše morje plitko in polno raznovrstnih in zanje okusnih organizmov. Ko se torej zapeljete s čolnom, pojdite počasi, omogočite morskim želvam dovolj časa za umik in morda se vam nasmehne sreča in jo celo ujamete s pogledom. Na fotografiji pa lahko vidite glavato kareto Špelo med sončenjem. Z nami je preživela lanskoletno zimo (2015-16), si v tem času povsem opomogla in kar podvojila svojo težo. S svojimi začetnimi 21 cm oklepa, je bila ena najmanjših, ki smo jih kdaj sprejeli v oskrbo.
Quiz
