Prispevek za zdravstveno zavarovanje od 20 do 35 evrov Nov prispevek za zdravstveno zavarovanje bo razdeljen v pet razredov, znašal pa bo od 20 do 35 evrov. Kot je sporočila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju usklajen z Ministrstvom za finance, koalicijski partnerji pa naj bi ga obravnavali po novoletnih praznikih. Višina prispevka, ki bo nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bo odvisna od statusa zavarovanca, v okviru tega statusa pa od višine njegovega dohodka. Osebe v delovnem razmerju in upokojenci z manjšimi prihodki od minimalne plače bodo po predlogu zakona plačevali 20 evrov prispevka. Osebe v delovnem razmerju in upokojenci s prihodki med minimalno in povprečno plačo bodo plačevali 25 evrov. Osebe v delovnem razmerju in upokojenci z dohodkom nad povprečno plačo bodo plačevali 35 evrov. Brezposelni, prejemniki iz zavarovanja za starševsko varstvo ter tisti, ki sami plačujejo prispevke, bodo plačevali 20 evrov. Vsi ostali bodo plačevali 30 evrov. Večina zaposlenih naj bi plačevala manj Ministrica za zdravje je dejala, da bo več kot polovica zaposlenih po novem sistemu plačevala manj, kot trenutno plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Prav tako naj bi plačevalo manj 90 odstotkov upokojencev. Obeta se nam še prispevek za dolgotrajno oskrbo Nov prispevek za zdravstveno zavarovanje pa ni edini, ki se nam obeta v prihodnjem letu. Ministrstvo za zdravje predlaga še obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. V prvotnem predlogu naj bi se višina doplačila gibala od štirih evrov pa do 25 evrov mesečno. VIR: Data d.o.o.

Očetovski dopust 2018 bo trajal 30 dni Plačan očetovski dopust 2018 bo trajal največ 30 dni, neplačanega dopusta pa prihodnje leto ne bo več. Če bo v prvi polovici leta 2018 v Državnem zboru potrjena novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, pa se bo očetovski dopust 2018 koristil na drugačen način. Očetovski dopust 2018 bo v celoti plačan V letu 2018 se bo skrajšal oziroma ukinil neplačan del očetovskega dopusta v korist plačanih dni. V letu 2016 se je namreč začelo postopno preoblikovanje neplačanega očetovskega dopusta v plačanega. Plačani očetovski dopust se je tako najprej podaljšal s 15 na 20 dni, v letu 2017 na 25, prihodnje leto pa torej na 30 dni. Vendar pa se hkrati skrajšuje neplačani očetovski dopust, ki ga lahko očetje koristijo do dopolnjenega 3. leta otrokove starosti. Leta 2016 je bil ta dolg 50 dni, letos 25, v letu 2018 pa neplačanega očetovskega dopusta ne bo več. Očetovski dopust 2018 bo torej trajal 30 koledarskih dni, za katere bo država očetom zagotovila očetovsko nadomestilo. Kako se koristi očetovski dopust 2018? Očetovski dopust 2018: prvih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. 1. 2018 ima oče pravico še do 15 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, pa se bo verjetno koriščenje očetovskega dopusta spremenilo v prvi polovici leta 2018 zaradi spremembe zakonodaje. Predlagano je naslednje: očetje bodo lahko porabili vseh 30 dni očetovskega dopusta skupaj. Pri tem morajo najmanj 15 dni izrabiti kadarkoli od rojstva otroka do najkasneje en mesec po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu. Preostanek pa do končanega prvega razreda osnovne šole. Lahko ga bodo npr. izrabili v celoti istočasno z materjo otroka takoj po rojstvu ali v celoti po poteku starševskega dopusta, lahko pa ga bodo delili na dva dela. Kdo lahko koristi očetovski dopust 2018? Ureditev za očetovski dopust 2018 velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2018). Plačane dneve očetovskega dopusta po novi ureditvi pa bodo lahko uveljavljali tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izrabili neplačanega dela očetovskega dopusta, tudi če so v letu 2016 že pridobili pravico do 5 plačanih dni oziroma v letu 2017 do 10 plačanih dni. Če so jih že izrabili, bodo imeli možnost izrabiti še 10 oziroma 5 dni. Če pa teh 10 oziroma 5 plačanih dni še niso izrabili, pa bodo lahko izrabili 15 dni v strnjenem nizu. Za tiste očete, ki imajo otroka starejšega od treh let, pa nova ureditev ne velja. Pravice do neplačanega dopusta, ki se preoblikuje v plačani dopust, namreč nimajo več oziroma je ne morejo uveljavljati. VIR: Data d.o.o.

Otroški dodatek 2018: Varčevalnih ukrepov ne bo več Otroški dodatek 2018 bodo ponovno prejemali starši iz 7. in 8. dohodkovnega razreda. Z novim letom pa se na centrih za socialno delo (CSD) postopno uvajajo tudi informativni izračuni in odločbe. Najbolje je vloge za otroški dodatek 2018 oddati še decembra. Otroški dodatek 2018 bodo torej spet lahko prejemali tudi starši iz 7. in 8. dohodkovnega razreda. Tisti iz 7. dohodkovnega razreda bodo upravičeni do med 22,83 in 38,10 evra otroškega dodatka za malčka in osnovnošolca. Oziroma od 28,83 do 49,65 evra za srednješolca, zneski pa so odvisni tudi od števila otrok. V višjem dohodkovnem razredu otroški dodatki znašajo od 19,88 do 35,11 evra oziroma od 22,88 do 39,89 evra. Seveda pa starši ne smejo pozabiti oddati vloge. Če otroškega dodatka doslej niso prejemali, vlogo lahko oddajo od decembra 2017 naprej, torej mesec dni pred uveljavitvijo nove zakonodaje. Pravilo namreč je, da se pravica do otroškega dodatka prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Otroški dodatek 2018 starši uveljavljajo pri centru za socialno delo, kjer imajo stalno prebivališče. In sicer na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Uvedba informativnih izračunov Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev daje tudi pravno podlago za začetek izdajanja t.i. informativnih izračunov. Kot pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu, bodo z njimi vsi prejemniki pravic in subvencij že pred izdajo upravnega akta seznanjeni z vsemi za odločitev pomembnimi dejstvi in tudi z višino posameznih upravičenj, ki jim pripadajo po veljavni zakonodaji. Na tak informativni izračun bo stranka lahko podala ugovor, v nasprotnem primeru pa bo informativni izračun dobil naravo odločbe. Potrjeni zakon predvideva tudi, da bodo morali prejemniki letnih pravic dajati vloge za njihovo podaljševanje samo še do konca novembra 2018. V prihodnje se bo vloge za letne pravice na CSD oddajalo samo enkrat, preverjanje izpolnjevanja pogojev za njihovo nadaljnje prejemanje pa bo avtomatično. Letne pravice sicer so: - otroški dodatek, - znižano plačilo vrtca, - subvencija malice in kosila, - državna štipendija. Sistem informativnih izračunov za letne pravice bo v celoti začel delovati jeseni 2019, ko naj bi bil izdan prvi masovni paket informativnih izračunov. Tako bodo upravičenci do letnih pravic vsako jesen dobili na dom informativni izračun, dolžnosti vlaganja vlog pa bo ostala samo za prvo zaprosilo za pridobitev posamezne pravice in seveda za sporočanje sprememb. VIR: Data d.o.o.

Izplačilo nagrad za poslovno uspešnost Paket prenovljenih davčnih zakonov prinaša tudi nekatere druge spremembe. Ugodnejša bo davčna obravnava povračil stroškov v zvezi z napotitvami na delo v tujino, zvišala se bo posebna osebna olajšava za študente, odpravlja se stopničavosti dodatne splošne olajšave, ohranjajo se vezane knjige računov … Na predlog poslancev koalicije je odbor v zakonsko besedilo zapisal še določbo, da se izplačila nagrad za poslovno uspešnost oziroma 13. plače in božičnice oprosti plačila dohodnine do višine povprečne plače v Sloveniji. Z letošnjim 1. januarjem je ta meja določena pri 70 odstotkih povprečne plače v Sloveniji. VIR: Data d.o.o.

Spremembe za normirance: Seznanite se pravočasno Odbor Državnega zbora za finance je za potrditev pripravil paket davčnih zakonov, s katerim se nadaljuje prestrukturiranje davčnega sistema. Med poglavitnimi rešitvami je ukrep za zajezitev zlorab pri normirancih. Kakšne bodo spremembe za normirance? Spremembe v sistemu normiranih odhodkov vsebujeta predloga novel zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb. Čeprav je imelo finančno ministrstvo najprej drugačne načrte, se bo normirancem pri ugotavljanju davčne osnove še naprej priznavalo normirane odhodke v višini 80 odstotkov njihovih prihodkov, razlika pa bo še naprej obdavčena po cedularni stopnji v višini 20 odstotkov. Prihodki povezanih oseb se bodo po novem seštevali, kar je pomembno za zavezance z več podjetji. Pogoj za obvezen izstop iz sistema normirancev pa se bo prenovil – nastopil bo, ko bo zavezanec v dveh zaporednih letih presegel skupaj 300.000 evrov prihodkov. Poleg tega se bo višina normiranih odhodkov omejila z absolutnim zneskom. Kot piše v predlogu zakona, normirani odhodki ne morejo biti višji od 40.000 evrov oziroma v primeru zavezancev z vsaj enim zaposlenim 80.000 evrov. Zavezancem se za zasluženi denar nad to mejo ne bo priznalo dodatnih normiranih stroškov. VIR: Data d.o.o.

Obdavčitev normirancev brez sprememb Vlada je sprejela paket davčnih zakonov. Kot so zapisali, ti prinašajo izboljšave za osebe z nizkimi dohodki, napotene delavce in uporabnike vezanih knjig računov. Obdavčitev normirancev pa v nasprotju s prvotnimi napovedmi ni spremenjena. Peterico davčnih zakonov je, z nekaj popravki, ki zadevajo predvsem obdavčitev normirancev, vlada zdaj tudi uradno potrdila. Obdavčitev normirancev iz predlogov novel zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ju bo vlada v državni zbor poslala v obravnavo po nujnem postopku, je razvidno, da obdavčitev normirancev ne bo deležna sprememb. Sprva se je napovedovalo, da se bo višina normiranih odhodkov znižala s sedanjih 80 odstotkov na 70 oziroma 60 odstotkov. Davek pa bi se izračunaval glede na zavezančevo uvrstitev v dohodninski razred. A teh določil v zakonodajnih predlogih, ki jih je potrdila vlada, ni več. Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov se torej ohranja višina normiranih odhodkov na 80 odstotkov in cedularna 20-odstotna obdavčitev. Vladni predlog glede normiranih odhodkov vključuje le določbe, s katerimi se vzpostavljajo mehanizmi za omejitev možnosti zlorab. Zavezanec bo moral izstopiti iz sistema, če bo njegovo povprečje prihodkov dveh zaporednih preteklih davčnih obdobij presegalo znesek 150.000 evrov. V sedanji ureditvi je izstop iz sistema obvezen, če zavezanec dve zaporedni davčni obdobji ne izpolnjuje pogojev za vstop v sistem (sprememba 67.c člena ZDDPO-2). “Zavezanec tako lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov, torej kljub prekoračitvi letnih prihodkovnih pragov,” so zapisali na finančnem ministrstvu. Na ta način naj bi bil sistem bolj fleksibilen. Po novem je določena tudi zgornja absolutna višina priznanih normiranih odhodkov, za ugotavljanje davčne osnove pa se bodo pri ugotavljanju višine prihodkov seštevali prihodki zavezanca in njegovih povezanih oseb. Vezane knjige ostajajo Poleg sprememb, vezanih na obdavčitev normirancev, vlada predvideva tudi ohranitev vezanih knjig računov. Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov se namreč vezane knjige računov ne ukinjajo, temveč ostajajo v uporabi tudi po izteku letošnjega leta. Vir: DATA d.o.o.

Prispevki za s. p. 2017 – zaposlitev za eno uro Minimalni prispevki za s. p. 2017 znašajo 355,36 evra. Gre za prispevke, ki jih morajo samostojni podjetniki plačati za svojo socialno varnost. Vendar pa so lahko v določenih okoliščinah ti prispevki tudi nižji. Prispevki za s. p. 2017 so lahko nižji, če se na primer podjetnik odloči, da bo kot samostojni podjetnik zaposlen za manj od polnega delovnega časa, ker je za del od polnega delovnega časa že zaposlen nekje drugje. Če ima nekje drugje zaposlitev za krajši delovni čas od polnega – pri delodajalcu dela manj kot polnih 40 ur na teden - lahko preostanek delovnih ur dopolni s samozaposlitvijo. To je mogoče le, če je nekje drugje že zaposlen za preostanek delovnih ur in mu delodajalec za tisti del ur plačuje prispevke za socialno varnost. Kaj pa če bi se posameznik želel zaposliti kot samostojni podjetnik le za eno uro na dan? Popoldanski s. p. le ob polnem delovnem času Posameznik, ki ne dela za polni delovni čas – ne glede na razlog , ne more odpreti popoldanskega s. p. Za ustanovitev popoldanskega s. p. se lahko posameznik odloči izključno v primeru, da je nekje drugje že zaposlen za polni delovni čas, t. j. 40 ur na teden in ima za 40 ur na teden že poravnane polne prispevke za socialno varnost. Tako ne morejo imeti popoldanskega s. p. študenti ali upokojenci. Oboji pa se lahko samozaposlijo, vendar pod določenimi pogoji oziroma na račun izgube dela drugih ugodnosti. Prav tako ne morejo odpreti starši, ki uveljavljajo skrajšanje delovnega časa zaradi starševstva in jim razliko v prispevkih do polnega delovnega časa plačujejo iz proračuna. Vendar pa se lahko kdorkoli odloči, da bo na primer v podjetju, kjer je zaposlen za polni delovni čas, poskusil svoje delovne obveznosti zmanjšati za npr. 5 ur na teden, torej na 35 ur na teden, za preostanek pa se bo samozaposlil in si sam plačal prispevke za socialno varnost. Prispevki za s. p. 2017 za eno uro na dan Kot samozaposleni bi moral poravnati prispevke za s. p. 2017 za eno osmino delovnih ur. Če ima mesec letos največkrat 168 delovnih ur, to pomeni minimalno dobrih 44 evrov na mesec. To je manj, kot bi plačeval za popoldanski s. p. – prispevki za s. p. 2017 zgolj za popoldance so trenutno 66,25 evra. Vir: DATA d.o.o.

Pomoč ob rojstvu otroka vsem staršem, novosti pri očetovskem dopustu Ministrstvo za delo načrtuje odpravo varčevalnih ukrepov na področju družinske politike. To med drugim pomeni, da bo pomoč ob rojstvu otroka spet postala univerzalna pravica in ne bo več vezana na materialni položaj družine. Podobno velja tudi za dodatek za veliko družino. Obetajo pa se tudi spremembe pri izrabi očetovskega dopusta. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v javno razpravo dalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Kot pravijo na ministrstvu, ta odpravlja varčevalne ukrepe na področju družinske politike in prinaša nekaj drugih poenostavitev in izboljšav. Pomoč ob rojstvu otroka bo pripadala vsem staršem Pomoč ob rojstvu otroka, ki je le eden od družinskih prejemkov, po novem ne bo več vezana na materialni položaj družine. Do sedaj je namreč veljal cenzus 64 odstotkov povprečne mesečne plače na osebo. Pomoč ob rojstvu otroka bo torej pripadala vsem staršem otrok s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko tudi živijo v Sloveniji. Trenutno pomoč ob rojstvu otroka znaša 280 evrov. Enako velja za dodatek za velike družine. Tudi ta ne bo več vezan na materialni položaj družine, ampak bo pripadal vsem družinam s tremi ali več otroki. Pod pogojem, da eden od staršev in otroci stalno bivajo v Sloveniji. Novela zakona naj bi velikim družinam omogočila tudi pomoč pri nakupu vinjete. Nov način izrabe očetovskega dopusta Predlagane zakonske spremembe naj bi, poleg novosti, vezanih na pomoč ob rojstvu otroka, prinesle tudi bolj enostaven način izrabe očetovskega dopusta. Njegovo trajanje in višina pa sicer ostajata nespremenjena. Očetje bodo lahko izrabili vseh 30 dni očetovskega dopusta skupaj, na primer takoj ob rojstvu otroka. Najmanj 15 dni morajo izrabiti kadarkoli od rojstva otroka do najkasneje en mesec po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu, preostanek pa do končanega prvega razreda osnovne šole. VIR: Data d.o.o.

Novo vrednotenje nepremičnin predvidoma jeseni 2018 Geodetska uprava RS (Gurs) bo prihodnje leto izvedla novo generalno vrednotenje nepremičnin v državi. Sledila bo določilom novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, če bo ta sprejet do konca letošnjega leta. Vlada ga je sicer že potrdila. Obvestila o vrednostih nepremičnin po novem sistemu lahko lastniki pričakujejo decembra 2018, pojasnjujejo na Ministrstvu za finance. Lastniki bodo po novem lahko pri določanju vrednosti nepremičnin sodelovali. Najprej pri oblikovanju modelov vrednotenja, nato pa z morebitnim uveljavljanjem posebnih okoliščin, ki jih modeli ne bodo upoštevali. Letos septembra bo indeksacija izvedena še na podlagi trenutno veljavnega zakona, nato pa bo prihodnje leto sledilo novo generalno vrednotenje nepremičnin. Po novem sistemu namreč ne bo več vsakoletne indeksacije vrednosti in generalnega vrednotenja na štiri leta. Predvideno je namreč preverjanje modelov za vrednotenje nepremičnin na vsaki dve leti. V kolikor novi zakon, katerega predlog je vlada že potrdila, ne bo sprejet do konca leta, se bo novo vrednotenje nepremičnin spet opravilo po trenutno veljavnem zakonu. Ta pa ima pomanjkljivosti. Med drugim lastnikom ne omogoča sodelovanja pri vrednotenju, kar pa novi zakon popravlja. Lastniki naj podatke preverijo čim prej Na ministrstvu pričakujejo, da bodo lastniki nepremičnin obvestila z novimi pripisanimi vrednostmi prejeli decembra 2018. Kot pojasnjujejo, obvestila ne bodo upravni akti, ampak le informacija lastniku. V njih pa bo med drugim navedeno tudi, kateri organ je pristojen za spreminjanje katerega podatka. Da bo vrednotenje nepremičnin čim bolj realno, so ključni točni podatki o nepremičnini, ki morajo ustrezati dejanskemu stanju. Zato na finančnem ministrstvu lastnikom svetujejo, naj preverijo podatke v evidencah, za kar pa ni treba čakati na sprejem novega zakona. Podatke lastniki lahko uredijo že sedaj. Pripisani vrednosti nepremičnine se bo lahko ugovarjalo V skladu s predlogom zakona bo ugovor zoper pripisano vrednost mogoč z uveljavljanjem posebnih okoliščin. Upravičenost spremembe vrednosti bodo organi presojali ob pomoči posebne strokovne komisije. Upoštevale pa se bodo okoliščine, ki bi pripisano tržno vrednost spremenile za vsaj 20 odstotkov. Vir: Data

Otroški dodatek tudi v 7. in 8. dohodkovnem razredu S prvim januarjem 2018 se bodo tudi na področju otroških dodatkov končali varčevalni ukrepi, ki jih je leta 2012 uvedel Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Otroški dodatek bo ponovno uveden v 7. in 8. dohodkovnem razredu. To pomeni, da bo sredstva predvidoma prejemalo dodatnih 45.000 otrok. Na ministrstvu podajajo naslednja dva primera otroških dodatkov v 7. in 8. dohodkovnem razredu: Dva starša z enim otrokom: Če starša skupaj zaslužita med 1.998 € in 2.534 € se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 2.534 € in 3.060 € pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred. Dva starša z dvema otrokoma: Če starša skupaj zaslužita med 2.637 € in 3.379 € se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 3.379 € in 4.079 € pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred. Kako pridobiti otroški dodatek? Pravico do otroškega dodatka uveljavljate pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče. Pravico uveljavljate na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Odslej študentsko delo dražje Od 1. julija 2017 dalje boste morali študentu/dijaku za uro dela plačati najmanj 4,61 EUR bruto (prej 4,53 EUR bruto). V skladu z odredbo MDDSZ (objavljena v Uradnem listu RS, št. 27/2017) se je zvišala minimalna urna postavka za študentsko/dijaško delo iz 4,53 EUR bruto na 4,61 EUR bruto. Nova urna postavka velja in se obračunava za delo študentov in dijakov, opravljeno po 1. juliju 2017.

Normiranci, kakšne novosti vas čakajo? Ministrstvo za finance je predstavilo predlagane ukrepe na davčnem področju. Z njimi želijo predvsem bolj sorazmerno porazdeliti davčna bremena. Spremembe lahko pričakujete tudi normiranci. Normiranci bodo davek plačevali glede na dohodninsko lestvico. Predlog ministrstva je, da se višina normiranih odhodkov s sedanjih 80 odstotkov zniža na 60 odstotkov, davek pa se bo zaračunaval glede na zavezančevo uvrstitev v dohodninski razred. Obdavčitev torej ne bo več 20-odstotna, ampak bodo normiranci plačali davek glede na dohodninsko lestvico. Torej, večji bodo prihodki, višja bo stopnja davka. Zdaj se namreč obdavči 20 odstotkov prihodkov v višini 20 odstotkov davka, torej je dejanski davek štiri odstotke celotnih prihodkov. Poleg tega pa seveda normiranci plačajo še prispevke za socialno varnost. Meja za vstop v sistem obdavčenja po normiranih odhodkih bo ostala 100 oziroma 50 tisoč evrov, odvisno od tega, ali je vsaj ena oseba polno zaposlena. Normiranci pa naj bi po novem imeli možnost uveljavljali vse druge olajšave, ki jih imajo sicer redno zaposleni, denimo tudi za vzdrževane družinske člane in splošno olajšavo. Na žalost se podjetniki ne moremo znebiti občutka, da gre pri predlogu zopet samo za polnjenje davkoplačevalske blagajne:)