Top Local Places

Društvo Divja

Trstenjakova 10, Murska Sobota, Slovenia
Health/Beauty

Description

ad

Produkti iz ročno nabranih divjih rastlin iz najbolj skritih kotičkov ter prostranih planjav. Brez skritih umetnih sestavin, pridelani z ljubeznijo. Divja je klic divjine, materinska ljubezen, prvinski nagon, ki je globoko prisoten v vsakemu izmed nas, le če si ga dovolimo prepoznati. Tisti stik, ki se prepogosto izgubi v tem modernem svetu. Divja je vrnitev tja, od koder smo zašli.

RECENT FACEBOOK POSTS

facebook.com

Ena dopustniška :) Navadni koprc ali po hrvaško motar, matar, petrovac (lat. Crithmum maritimum, ang. samphire) je rastlina, ki je pritegnila mojo pozornost. Velikokrat se mi zgodi, da kar naberem rastline, ki so na koncu užitne ali zdravilne, kot če bi jih poznala že od prej :) Koprc raste iz krajev od koder ne bi pričakovali, da bo kaj raslo. Raste le in izključno ob morski obali, ponavadi kuka iz skal. Prepoznamo ga bo kratkih ozkih mescatih listih in zelenorumenih socvetjih. Cveti med junijem in julijem, spada pa v družino kobulnic. Če najdete rastišče, ga bo tam ponavadi v izobilju, v Sloveniji so nahajališča na območju krajinskih parkov Sečoveljskih solin in Strunjana, kje pa ga je prepovedano nabirati. Mi smo ga odkrili na Pagu :) Ker raste tako blizu morja (od tod tudi drugi del njegovega latinskega imena) je že sam po sebi slan. V tradicionalni sredozemski kuhinji ga uporabljajo kot začimbo surovega na solati ali kot dodatek juham, mineštram itd., za odišavljenje kisa, blanširanega kot prilogo, lahko pa ga tudi vložite v kis :) Zaradi eteričnih olj, ki jih vsebuje bo blagodejno deloval na vašo prebavo, proti napenjanju, deluje pa tudi rahlo diuretično :)

facebook.com

Tale rastlina nas je včeraj ustavila na gozdni poti s svojo nadvse zanimivo barvo in obliko grozdov. Težko bi jo spregledali tudi zaradi velikosti, saj zraste do 2m. Navadna barvilnica (Phytolacca americana) je kar primerno ime, glede na njeno barvo stebel in jagod. Mogoče bi lahko celo rekli, da vas barva svari pred tem, da bi jo pojedli, saj je celotna rastlina strupena. No, kljub temu so liste in stebla včasih jedli Apalači. Skrivnost je v lupljenju roza kože stebel in prekuhavanju v vreli vodi, po tem pa vodo moraš še najmanj dvakrat zamenjati. To pa ne velja za ptiče, saj se semena, ki so strupena, pri njih ne prebavijo in se tako neprebavljena izločijo. Mi bomo raje izbrali kaj drugega, mogoče pa nam jagode pridejo prav pri barvanju tekstila ;) Bomo sporočili :)

facebook.com

To mormo probat! <3 <3 <3 Blago iz kopriv :)

facebook.com

Hvala vsem <3 Imeli smo se divje, naslednje leto pa upam, da se vidimo še v večjem številu :) O občutkih pa na blogu: http://divja.net/2017/08/03/divji-tabor-1/

facebook.com

Wild mint fields <3 Right on time :)

facebook.com

Utrinki z letošnjega Psy taborja, več o dogajanju na blogu: http://divja.net/2017/07/13/psy-tabor-2-0/

facebook.com

// GALIUM VERUM L. // Iz te čudovite rastline smo poskusili izvabiti tudi barvilo. Lonec je na ognju ždel kar nekaj ur in vse je dišalo po medu. Tekstil, v katerega bomo zapakirali mila, smo s pomočjo cvetov Prave Lakote obarvali v krasno rumeno barvo. Naslednjič poskusimo pridobiti še barvilo iz korenin, ki je rdeče. Hvala Mama Zemlja za takšna darila!

facebook.com

• • • Destilacija PRAVE LAKOTE (Galium verum L.) Vsakič ko se sprehajamo po travnikih nas omami njen medeni vonj. Prav tako je vonj hidrolata zelo sladek. Prava lakota je čarobna rastlina, ki notranje zdravi bakterijska vnetja sečil, čisti jetra, ledvice in trebušno slinavko, čisti tudi kri. Zunanje jo uporabljamo za izboljšanje stanja pri nečisti koži, blaži alergijske kožne reakcije, zdravi kožne bolezni, odrgnine in lišaje, zunanje zdravi tudi vaginalna vnetja (kopeli). Zaradi vsebnosti kumarina , ki daje rastlini prijeten vonj , lahko posušeno zel uporabimo za polnilo blazine ali žimnice. Njen vonj deluje blagodejno in pomirjujoče. Hvala Lakota, za čudovito popoldne • • •

facebook.com

Kdo prvi pride, prvi melje ;)

facebook.com

facebook.com

Podpiramo! :) V soboto na ljubljanski tržnici ;)

facebook.com

Navadno milnico (Saponaria officinalis) najdemo ob brežinah, potokih in rekah, saj ji odgovarjajo vlažna tla. Včasih so iz nje izdelovali nadomestek za milo, saj se iz njenih korenin in listov izloča pena, ki veže nase maščobe. Priporočamo izdelavo naravnega detergenta, če naletite na njo med kampiranjem ;) Polno pest listov ali korenin na majhno narežite, pomečkajte, prilijte ok. 600ml vode in kuhajte pol ure. Odcedite tekočino in uporabite kot naraven detergent :)

facebook.com

Quiz

BLIZU Društvo Divja