Vljudno vabljeni v soboto, 22. 7. na Literarno zabavo, kjer bomo tudi mi za vas pripravili stojnico z našimi izdelki. Skupaj pa bomo izdelovali tudi majhne knjigice! :)

Art kamp v mariborskem mestnem parku je v sklopu festivala Lent letos praznoval 10 obletnico in z njimi smo tudi mi že peto leto zapored. Tokrat smo v duhu praznovanja postregli s »Top of« Vesela fizika.

Zlati rez je najlepše in najskladnejše razmerje dveh različnih količin. Na njem temelji celotna narava. To skrivnostno razmerje so poznali že Stari Grki, Egipčani, Babilonci … Če ga malo bolj raziskujemo, se izkaže, da je vzrok za harmonijo in lepoto, ki jo zaznavamo podzavestno. Čeprav se nam zdi, da je doživljanje lepote individualno in subjektivno, je v ozadju vsakega naravnega pojava in najlepših umetniških stvaritev matematika. Številni umetniki so to razmerje zavedno ali nezavedno vključevali v svoja dela. Galileo je celo ugotovil, da je narava napisana z jezikom matematike. V šali bi se lahko vprašali: »Ali je lepota izmerljiva?« … Zlati rez zaradi tako pogostega pojavljanja v naravi zbuja domnevo, da vse to ne more biti ravno plod naključja. Kako to, da je v naravi nešteto popolnih matematičnih razmerij? Vse kaže na pravilo ali celo nekakšno zakonitost v ozadju pojavljanja oblik. Znanost pa kljub svojim prizadevanjem še nima odgovorov, zakaj se zlati rez pojavlja. Tradicija, predvsem učenje Platona in Pitagore, je podajala rešitve na ta zagonetna vprašanja, vendar verjetno niso taka, kot bi jih danes pričakovala večina. V skladu s številnimi tradicionalnimi pogledi je bila matematika v službi sakralnega – orodje, ki človeku omogoča, da se z uporabo uma in intuicije dokoplje do največjih skrivnosti, do samega izvora, zakona obstoja ali – kakor bi rekel Platon – do sveta arhetipov, iz katerega izvira vzrok vseh pojavnih stvari, s tem pa tudi vzrok tako množičnega pojavljanja zlatega reza. Težko govorimo o neotipljivem, lahko pa opazujemo odraze tega zakona povsod v naravi, kar bistrega opazovalca ne bi smelo pustiti brezbrižnega. Na predavanju si bomo pogledali primere iz narave, kjer se zlati rez odraža (botanika, živalski svet, človek, veličastne človekove stvaritve), ter se dotaknili sakralne matematike in geometrije kot ved, ki po Platonovih besedah oživljata intuicijo in očiščujeta oko duše, s katerim je edino mogoče videti vzroke tudi tako zagonetnega zakona, iz katerega izhaja zlati rez.

Zlati rez - Ali ima lepota skupni imenovalec? Kadar gledamo slike, kipe, zgradbe, nam je lahko nekaj takoj všeč ali pa tudi ne. Ko pa nas nekdo vpraša, zakaj, najpogosteje odgovorimo: “Ne vem, zakaj, a vem, da mi je všeč.” Prav tako pogosto, kadar se podamo v naravo, čutimo njeno lepoto, a si je ne moremo razložiti, kajti narava se nam zdi popolnoma kaotična in neurejena. Ali je v vseh teh občutkih neka skrivna povezava, nek skupni imenovalec, zaradi katerega se nam nekaj zdi lepo? Morda je odgovor na to vprašanje zlati rez. ... Več na naši spletni strani: http://akropola.org/zanimivosti/zlati-rez/

Vljudno vabljeni jutri!

Alkimist in maček V srednjem veku je živel alkimist, ki je bil vpeljan v egipčanske, pitagorejske in novoplatonične spise, arabsko znanost, filozofijo in ezoteriko. Ta alkimist je imel krog učencev, ki niso dosegli učiteljeve modrosti in so zlahka zapadali v praznoverje. Modri alkimist je rad izvajal alkimistične poskuse, ki pa niso bili vedno brez posledic. Umikal se je v svoj laboratorij in se vanj zaklepal, da učencev ne bi vznemirjal z nepričakovanimi prizori. Imel je črnega mačka, ki je bil ljubosumen, vselej kadar se je gospodar predano posvečal svojimi retortam. Da bi pridobil njegovo pozornost, je skakal po mizi in rušil steklene retorte, v katerih so brbotale nenavadne tekočine. Gospodar je zato običajno pred zelo zapletenimi poskusi mačka privezoval k nogi mize, da ga ta ne bi vznemirjal. Nekega dne so se učenci, ki jih je gnala radovednost, sestali pred vrati laboratorija, da bi skozi ključavnico opazovali skrivnostne postopke svojega učitelja. Jasno so videli brbotajoče tekočine in oblake pare različnih barv. Slišali so učitelja, kako je mrmral nerazumljive besede, ob njegovih nogah pa privezanega mačka, kako je mijavkal. Po učiteljevi smrti so učenci v želji po skrivnih znanjih želeli poskuse ponoviti. Ker od učitelja nikoli niso dobili pojasnila, zakaj je črnega mačka privezoval k nogi mize, so mislili, da je bil to obvezen del rituala. Tako se je zgodilo to, kar se je zgoditi moralo – po mnogih generacijah se je bistvo zelo vzvišenega, skrivnega rituala omejilo na privezovanje črnega mačka k nogi mize, pospremljeno z mrmranjem nejasnih besed.

Novi časi, stara znanost Pogosto lahko slišimo in preberemo, da živimo v dobi tehnologije, pri čemer je poudarek predvsem na prednostih, ki jih ta prinaša. Vse je že sistematizirano; informa-tizacija prežema vse pore življenja; stroji dan za dnem vse bolj zamenjujejo človeško delo; komuni-kacijska sredstva skrajšujejo časovne in prostorske razdalje. Zdi se, kot da je raj, o katerem smo toliko sanjali, na dosegu roke – raj, v katerem je na voljo veliko prostih ur, v katerem imajo tedni več nedelovnih dni … Toda številnim protislovjem današnjega časa se pridružuje še eno, ki je dovolj pomembno, da si zasluži vso našo pozornost. ... Več na naši spletni strani: http://akropola.org/clanki/novi-casi-stara-znanost/

Kreativnost po Leonardu da Vinciju Mračni srednji vek je zaznamoval postopen zaton vseh vrednot, človek pa je vse bolj izgubljal svojo vlogo in identiteto. Po tisočletni dekadenci se je kot žarek upanja pojavila renesansa – nov poskus obuditve vsega, za kar si je bilo že od nekdaj vredno prizadevati, poskus, da bi vsak človek ponovno pridobil svoje dostojanstvo in zaslužen položaj v kozmosu. Začelo se je iskanje, skrivnostna pot po sledeh človeka – »Homo universalisa«. Skozi umetnost, študij in raziskovanje so veliki mojstri odkrivali Človeka in prebujali skrite potenciale, sposobnosti in moči, ki pozabljene spijo v nas. Nekateri so ta ideal poosebljali že sami po sebi. Eno velikih imen renesanse je bil vsekakor Leonardo da Vinci, ki je svojo genialnost izražal kot arhitekt, inženir, slikar, kipar, izumitelj, glasbenik … S svojo vsestransko nadarjenostjo je pustil pomembno sled v naši zgodovini, njegovi dosežki pa nas navdihujejo še danes. Vendar tudi takemu širokemu duhu, kot je bil Leonardov, ni bilo vse podarjeno, temveč je s svojo jekleno prizadevnostjo skušal potešiti svojo radovednost in notranji nemir, ob listanju velike knjige narave. Iz njegovih zapiskov in beležk je razvidno, da si je postavil temeljne življenjske principe kot vodilo, ki mu je omogočalo najgloblja spoznanja. V njem je prebudilo filozofa in umetnika, ki je svoje stvaritve dobesedno oživil in jim vdihnil večnost. V predavanju bomo govorili o Leonardovih zapisih o tem, kako se učiti od narave, naše okolice in največjega učitelja – samega sebe. Pojasnili bomo njegovih sedem osnovnih principov, ki naj bi jih upošteval vsak, ki se želi osvoboditi umetnih omejitev, razviti svojo lastno identiteto in notranje potenciale. Vstop prost! Dogodek si lahko ogledate tudi na naši spletni strani: http://akropola.org/predavanja/tematska-predavanja/kako-razviti-svoje-potenciale/

Pikapolonica Človeku kljub visoki tehnologiji še ni uspelo razviti takšnega sistema za letenje ... https://www.youtube.com/watch?v=fC61ZA4uWbs