Pravna praksa - Prijava za vstop

• Ali se lahko evtanazira psa, ker je lastnik že zelo star, zato za psa ne more skrbeti ne finančno ne fizično? (Dr. Nana Weber v Pravni praksi, št. 33/2019) NADALJEVANJE NA: https://www.pravnapraksa.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2019V32P22N2

Pravna praksa - Prijava za vstop

"Znanih je kar nekaj šolskih primerov marketinga iz zasede, v katerih je športu nastala občutna škoda, vendar pa vsi niso bili pravno sankcionirani. 1. Japonsko podjetje Fuji je med poletnimi olimpijskimi igrami (OI) 1996 v Atlanti nad olimpijski stadion poslalo poseben cepelin (velikanski zračni balon) z oznakami svojega podjetja. Cepelin je bil seveda svojevrstna zanimivost za gledalce, ki so si lahko ob tem ustvarili vtis, da je tudi Fuji sponzor OI, čeprav je bil dejanski uradni sponzor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Kodak, njegov poslovni konkurent. 2. V času pred OI v Lillehammerju 1994 je bila uradna sponzorka MOK Visa. Njen konkurent American Express je v svoji reklamni kampanji izpostavil slogan "If you are travelling to Lillehammer, you will need a passport, but you don't need Visa". 3. Nesankcionirana je bila tudi akcija podjetja Nike med evropskim prvenstvom v nogometu 2004. Uradni sponzor prvenstva je bil Adidas, Nike pa je uspel na stavbo v neposredni soseščini stadiona namestiti ogromno sliko nogometaša Edgarja Davidsa z obeležjem svoje blagovne znamke. Glede na to, da je nogometaš nastopal prav na tem stadionu, so obiskovalci lahko dobili vtis, da je uradni sponzor Nike (ne pa Adidas). 4. V času istega prvenstva je Heineken, ki ni bil uradni opremljevalec, pred stadioni brezplačno delil megafone in kape s svojimi obeležji, ki so jih obiskovalci nato prinesli v notranjost stadionov, podobno kot so predstavniki podjetja Nike (ki ni bilo sponzor) brezplačno delili kape in zastave pred vhodi v stadione. [...]" (Dr. Tone Jagodic v Pravni praksi, št. 33/2019) NADALJEVANJE NA: https://www.pravnapraksa.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2019V32P15-17N1

"Poglejmo primer. Recimo, da tovarna detergentov izpušča odplake v bližnjo reko, kjer je tudi ribogojnica. Odplake zmanjšujejo "pridelek" ribogojnice. Z ekonomskega stališča tovarna škodi ribogojnici, saj stroškov odplak ne plačuje sama, ampak jih prenaša na ribogojnico, ki se ji zaradi onesnažene vode zmanjša dobiček. V ekonomskem žargonu: družbeni stroški (torej stroški onesnaževanja in stroški delovanja tovarne) so višji kakor zasebni stroški (torej stroški delovanja tovarne). V takšnih situacijah je očitno, da je treba zmanjšati količino tiste dejavnosti, ki povzroča eksternalije, oziroma naprtiti tovarni plačilo celotnih družbenih stroškov svoje dejavnosti, torej v našem primeru stroške odplak. Na kakšen način to narediti? Na voljo je več inštrumentov: davki, kazni, odškodnine in podobno. [...]" (Dr. Katarina Zajc v Pravni praksi, št. 32/2019) NADALJEVANJE NA: https://www.pravnapraksa.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2019V32P20N1

Pravna praksa - Prijava za vstop

"Čeprav sem se v študentskih letih in tudi na začetku svoje pravniške kariere (skoraj) navduševal nad precedensi in pravnimi instituti tipa Miranda, doktrina sadežev zastrupljenega drevesa, privilegij zoper samoobtožbo, enakost orožij ipd., saj so se mi zdeli skoraj nadrealistični v primerjavi z do tedaj prevladujočo realsocialistično doktrino vsemogočnosti in privilegiranosti države in njenega represivnega aparata, pa je kasneje moje navdušenje začelo postopoma plahneti. To se je dogajalo sorazmerno s spoznavanjem dejstva, da so bogate kazenskoprocesne pravice, ki jih je država z zakonodajo velikodušno namenila domnevnim kriminalcem, v spregi z mastno plačanimi odvetniki, ki seveda skrbijo za to, da jih njihovi klienti kar se le da učinkovito uporabljajo, pravzaprav v posmeh vsem tistim vrednotam, ki bi jih moralo pravo najbolj zvesto varovati: pravični družbi, kar se le da očiščeni kriminala, varnosti državljank in državljanov in nasploh lepšemu svetu, v katerem bi ti živeli. [...]" (Mag. Boštjan J. Turk v Pravni praksi, št. 32/2019) NADALJEVANJE NA: https://www.pravnapraksa.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2019V32P13-14N1

Nina Betetto o vlogi Etične komisije pri Sodnem svetu RS... Borut Leskovec in Gregor Kovačič o domnevnem sodnem varstvu zoper odločitve DKOM... Boštjan J. Turk o odvetniški mantri o vsemogočni državi in nebogljenem obdolžencu... Tone Jagodic o marketingu iz zasede... Matevž Krivic in Andraž Teršek se odzivata, da v resnici podpirata Radonjićevo sodbo v primeru Novič... v Pravni praksi, št. 32/2019 NADALJEVANJE NA: https://www.pravnapraksa.si/Default.aspx?id=259

GV Založba

Pravna praksa - Prijava za vstop

"• Kakšno soglasje etažnih lastnikov potrebuje lastnik mansardnega stanovanja v večstanovanjski stavbi za vgradnjo nadstrešnega okna na strehi, pri čemer se z vgradnjo poseže v konstrukcijo objekta?" (Mag. Suzana Pisnik v Pravni praksi, št. 30-31/2019) NADALJEVANJE NA: https://www.pravnapraksa.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2019V30-31P29N2

Pravna praksa - Prijava za vstop

"Delodajalec za delavce vodi evidenco o izrabi delovnega časa v papirni obliki. • Ali se mora delavec ob prihodu in odhodu podpisati na evidenco in ali je obvezno vpisovati uro prihoda in odhoda delavca z dela?" (Mag. Nina Scortegagna Kavčnik v Pravni praksi, št. 30-31/2019) NADALJEVANJE NA: https://www.pravnapraksa.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2019V30-31P28N2

Pravna praksa - Prijava za vstop

"Leta 2018 je Netflix objavil skoraj 1.500 ur originalnih vsebin, ki jih lahko spremljamo le tam in jih slovenski ponudniki AVMS na zahtevo nimajo. Netflix je zmanjšal svet: na novo sezono iste serije sedaj čakajo milijoni po vsem svetu. In ljudje bodo uporabljali tisto platformo, ki jim bo to omogočila. Slovenski ponudniki temu ne morejo konkurirati. Tudi slovenskih serij je premalo, da bi premamili mlade slovenske gledalce. Čeprav se obravnavana zadeva na pogled zdi banalna, menim, da je v določenih pogledih vsaj tako pomembna kot nedavni pozivi k obrambi slovenščine v visokem šolstvu. Ali ni morda Netflix ravno tako pomemben del študentskega življenja kot ure predavanj v slovenščini? Ali kdo dvomi, da povprečen mladostnik več ur na teden gleda serije kot pa bere knjige? 'Bitka' za slovenščino se odvija pri vsakdanjih stvareh. [...]" (Tim Horvat v Pravni praksi, št. 30-31/2019) NADALJEVANJE NA: https://www.pravnapraksa.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2019V30-31P23-25N1

Pravna praksa - Prijava za vstop

»Sodba Delovnega sodišča v Ljubljani, št. I Pd 280/2016, z dne 10. aprila 2019 je nekaj nezaslišanega. Nezaslišano je: - da državno sodišče v nekem povsem notranjem sporu v verski skupnosti podaja svoje zelo podrobne razlage vrhovnega cerkvenega akta, ne da bi bilo pripravljeno upoštevati, kakšna je ustaljena razlaga tega akta v sami verski skupnosti; - da navezuje državne denarne sankcije na tako eminentno religijske in avtonomne odločitve, kot je odločitev o pravici udeležbe pri bogoslužju; - da pikolovsko secira vsak očitek in vsako neprijazno besedo med duhovščino; - da se vmešava v notranje odločitve verske skupnosti o delitvi dohodkov med duhovniki in o njihovem premeščanju; - da si sodišče drzne grobo zapreti usta verski skupnosti, - da sodišče de facto odloči, ali je suspenz duhovnika legalen ali pa je 'trpinčenje' [...]« (Igor Vuksanović v Pravni praksi, št. 30-31/2019) NADALJEVANJE NA: https://www.pravnapraksa.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2019V30-31P11-13N1

Pravna praksa - Prijava za vstop

"[P]ravično je, da se delo, ki ga upokojenec dodatno opravlja, tako kot vsako drugo delo plača; dohodek iz dela in iz dejavnosti upokojenca pa obdavči po splošnih predpisih kot vse drugo. Zgolj dejstvo, da je delo opravil oz. dohodek z dejavnostjo ustvaril upokojenec, ne more biti podlaga za drugačno obravnavanje. To je diskriminacija družbene skupine upokojencev in kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije. Za družbo je škodljivo, da se preprečuje oz. sankcionira upokojensko delo, saj se s tem odrekamo pomembni dodani vrednosti, ki jo lahko ustvarijo upokojenci, ki so praviloma ljudje z veliko znanja in izkušenj v različnih delovnih procesih. Upokojensko delo bi lahko veliko več prispevalo k prenosu znanja in izkušenj na aktivno generacijo in s tem k povečanju družbenega proizvoda in davčnih virov za blaginjo. Zavarovanci (bodoči upokojenci) financirajo obvezno zavarovanje s plačili prispevkov. Pravica do pokojnine torej izhaja iz plačevanja prispevkov zanjo. Njena pridobitev ali izguba ne more biti vezana na spoštovanje prepovedi opravljanja dela ali dejavnosti; ponovna vključitev v delo tudi ne more biti razlog za prenehanje uresničevanja pravice, torej izplačevanja pokojnine. [...]" (Dr. Rado Bohinc v Pravni praksi, št. 30-31/2019) NADALJEVANJE NA: https://www.pravnapraksa.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2019V30-31P6-9N1

GV Založba