RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE Razveza zakonske zveze, za katero je v splošni rabi izraz »ločitev«, je včasih življenjska nuja, za katero pa se posameznik kljub temu težko odloči. Ob tem je pomembno, da dobimo čim več podpore ter informacij, kaj dejansko storiti, ko se odločimo za ločitev od zakonca in kako postopek za ločitev sploh poteka. Razveza zakonske zveze je lahko sporazuma ali na podlagi tožbe. Sporazumna razveza zakonske zveze zahteva, da se zakonca sporazumeta o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema v skladu z določbami zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen ter o delitvi skupnega premoženja (v obliki izvršljivega notarskega zapisa). Če se zakonca ne moreta sporazumeti o bistvenih vprašanjih, ki jih ZZZDR predpisuje za sporazumno razvezo zakonske zveze, se lahko zakonska zveza razveže na podlagi tožbe. V tožbi mora biti obvezno naveden in utemeljen razvezni razlog, ki je po ZZZDR samo eden - nevzdržnost zakonske zveze. Sodišče tako odloči o obstoju razveznega razloga ter o vprašanjih preživljanja, vzgoje in varstva ter stikov skupnih otrok s tistim od staršem, komur ne bodo dodeljeni. Pred odločitvijo pa mora pridobiti mnenje, ki ga da center za socialno delo na podlagi svetovalnega razgovora. Upoštevati mora tudi mnenje razsodnega otroka, če ga ta poda. Pri tem vam svetujemo ter sestavimo sporazum ali tožbo. Cena posveta od 15 EUR dalje, cena sporazuma/tožbe znaša od 80 EUR dalje.

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI, ODPRAVNINA Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje, s katero izjavitelj naslovnika obvešča, da pogodbo o zaposlitvi odpoveduje. Delavec kot tudi delodajalec lahko pogodbo o zaposlitvi odpovesta z odpovednim rokom oziroma brez njega. Odpoved pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom je redna odpoved, odpoved brez odpovednega roka pa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko poda delavec kadarkoli, delodajalec pa le v primeru, ko obstajajo za to utemeljeni razlogi, ki so navedeni v 89. členu ZDR-1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz izrednih odpovednih razlogov lahko delavec oz. delodajalec poda le v primerih, ki jih določa ZDR-1 (110. člen - delodajalec in 111. člen - delavec). V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in iz razloga nesposobnosti ter v primeru izredne odpovedi s strani delavca je delodajalec delavcu dolžan izplačati odpravnino (118. člen ZDR-1). Osnova za izračun za izplačilo odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada izplačilo odpravnine v višini: 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen od 1 do 10 let; 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen od 10 do 20 let in 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen več kot 20 let. Pri tem vam svetujemo, sestavimo opomin, odpoved oz. tožbo. Cena opomina/odpovedi/tožbe od 60 EUR dalje.

PRAVICA DO REGRESA Pravica do regresa je povezana s pravico do letnega dopusta in sicer je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres (131. člen ZDR-1) se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar ne dlje kot do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Regres v sorazmernem delu pripada delavcu, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času,za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Cena tožbe od 100 EUR dalje.

PRODAJNA POGODBA, DARILNA POGODBA Pogodba je pravno dejanje (pravni posel), s katerim se ustanovijo (nastanejo), prenehajo ali se spremenijo pravice in pravna razmerja. Pogodba nastane, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Prodajno in darilno pogodbo določa Obligacijski zakonik. S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino. Bistveni sestavini pri prodajni pogodbi sta cena in določitev stvari, ki se prodaja. Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Bistvena sestavina darilne pogodbe je stvar ali pravica, ki jo darovalec obdarjencu podari. Obdavčenje pri prodaji nepremičnin obravnavata Zakon o davku na promet nepremičnin in Zakon o dohodnini. Slednji obravnava del, ki se nanaša na kapitalski dobiček. Višina davka na promet z nepremičninami je 2 % od davčne osnove. Davek na darila določa Zakon o davku na dediščine in darila. Davka na darila ni potrebno plačati dedičem 1. dednega reda oz. osebam, ki so izenačene z dedičem prvega dednega reda. Davčna stopnja davka na darila drugega dednega reda znaša od 5% do 14%, davčna stopnja tretjega dednega reda znaša od 8% do 17%, za vse druge osebe pa od 12% do 39%. Svetujemo vam in sestavimo potrebno pogodbo. Cena pogodbe znaša od 40 EUR dalje.

ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH – PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI Dne 11.4.2016 je bil v Uradnemu listu RS, št. 27/2016 obljavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih. S to novelo se na področju prometa s kmetijskimi zemljišči dopolnjujeo izjeme, kjer odobritev pravnega posla ni potrebna. Skrajšal se je tudi rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla, in sicer iz 60 dni na le 30 dni. Potencialnim kupcem ni več potrebno pošiljati izjave o sprejemu ponudbe prodajalcu, temveč jo pošljejo le na upravno enoto. Lastnik kmetijskega zemljišča na upravno enoto posreduje le en izvod ponudbe. Pri prometu s kmetijskimi zemljišči vam strokovno svetjujemo ter pridobimo potrebna potrdila/odločbe in sestavimo pogodbe. Cena pridobitve potrdila/odločbe 15 EUR, cena pogodbe od 40 EUR dalje.

ZAPUŠČINSKI POSTOPEK, DEDNI DOGOVOR Zapuščinski postopek je poseben sodni postopek, v katerem sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, kakšna je zapuščina in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega. Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Ves čas postopka mora sodišče gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo. Dedni dogovor omogoča, da dediči že v samem zapuščinskem postopku sklenejo sporazum o tem, kateri predmet zapuščine bo kdo od dedičev dedoval oz. drug zakonit dogovor, ki ustreza pričakovanjem vseh dedičev. Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava, ki nastane že s trenutkom sklenitve sporazuma, npr. z izjavo volje na zapisnik in podpisom sporazuma pred sodiščem. Sodišče tak dogovor le navede v sklepu o dedovanju, ni pa veljavnost sporazuma odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju. S sklenitvijo dednega dogovora se lahko izognemo morebitnim kasnejšim postopkom in z njimi povezanimi dodatnimi stoški (npr. delitev solastnine). Svetujemo vam glede zapuščinskega postopka in dednega dogovora. Sestavimo dedni dogovor. Cena dogovora od 40 EUR dalje.

Timeline Photos