Prostovoljno gasilsko društvo Gerlinci je bilo ustanovljeno 24. maja 1925 in spada pod okrilje Gasilske zveze Cankova.  24. maj 1925 je dan ustanovitve Gasilskega društva Gerlinci. Lepega majskega dne se je pri Metlni (Flegarjevih) na dvorišču zbralo 37 možakarjev iz naše vasi, in kot piše na prvi strani matične knjige so ''društvo nastavili''. Istega leta 27. septembra so imeli imeli ustanovitveno slovesnost, ''Gründungsfest''.
Vaška skupnost je že prej razpolagala z enoosno ročno brizgalno, vendar organiziranega vartsva v vasi vse do takrat ni bilo. Na pobudo ''Metlnovega Števeka (Flegar Štefana) je bilo ustanovljeno gasilsko društvo. K društvu je takoj pristopilo precejšnje število vaščanov. Kmalu po ustanovitvi društva so se srečali s prvimi težavami, saj je že nekaj let po ustanovitvi prišlo do nesoglasij in precej članov je iz društva izstopilo. V prvi matični knjigi so listi so listi z imeni članov izstrgani, tako da ni možno točno ugotoviti imen vseh ustanovnih članov. Po popolnih dokumentih iz leta 1931; ''Imetnik rednih članov - Imenik podpornih članov - Inventarni izkaz'' ter pričevanju ustanovnih članov, je znanih 20 ustanovnih članov.
Tistega časa je bilo kar precej požarov. Precej so jih zanetile strele, nekaj pa jih je bilo po predvidevanjih tudi podtaknjenih. Po pričevanju ustanovnega člana Jurija Gomboca je bilo najbolj žalostno v letih takoj po ustanovitvi, ko je strela hkrati udarila na dveh mestih. Pri Đozeki so gasili in reševali, pri Žužleki pa je vse pogorelo. Ob požarih je vedno primanjkovalo vode za gašenje, zato so že takrat organizirali izkope za gasilne mlake.

Gerlinčani so 5. junija leta 1933 ustanovili ''Društvo vaške samopomoči'', ki deluje še danes. Gasilsko društvo je novega zagona dobilo, ko je mesto načelnika (predsednika) prevzel Anton Gomboc (Kolmankov Tonek). To je bilo leta 1936. V gasilske vrste je vstopil tudi takratni šolski upravitelj Fettich in učitelj Zajec.
Začele so se priprave za izgradnjo gasilskega doma. V materialu je največ prispeval Jožef Haužar (1000 kosov opeke). Dom so postavili v centru vasi v bližini kapele. Slavnostno so ga predali svojemu namenu leta 1940.
Sodelovanje z sosednjimi gasilci iz Avstrije je bilo zelo dobro že v tistih časih. Ob požarih na naši strani so skoraj zmeraj pomagali tudi gasilci iz Avstrije. Ob velikem požaru v Pöltenu pa je pomagalo gasiti tudi mnogo Gerlinčanov. Leta 1943 je bil v zaselku Vestergomba veliki požar, ko je gorelo pri Šandori in Kozelini. Pomagati so želeli tudi gasilci iz Avstrije, vendar jim Madžari niso dovolili prestopiti meje.
Vojna je pustila svoje sledi. Med vojno in predvsem po koncu le-te se je izgubilo veliko dokumentov. Ruski vojaki so zlasti iskali dokumente, ki so ''dišali'' po madžarščini ali nemščini. Mnogi vaščani so zato dokumente in fotografije uničili iz strahu. Po koncu vojne je društvo zamrlo. Mladi so bili v vojski, starejši pa tudi niso kazali posebne volje za delo v gasilstvu, predvsem ne za delo v operativni desetini.
Ponoven zagon v delu je društvo doživelo po letu 1953, verjetno tudi zaradi največjega požarara, kar jih pomnijo v Gerlincih. Na velikonočni petek 1953 je izbruhnil požar pri Đozeki, ki ga je močan veter razširil še na Prelcove in Haužarovo klet. Z velikimi napori se je rešila Petrova klet. Pri tem požaru je pomagalo mnogo gasilcev iz bližnje in daljne okolice. Pri reševanju so se štirje domači gasilci poškodovali (opekline).