Dogodki in novice Oddelka za krajinsko arhitekturo ter obvestila, komentarji in diskusije o aktualnih temah oblikovanja in načrtovanja prostora. Študij krajinske arhitekture je izrazito interdisciplinarne narave, kar pomeni, da znanja, na katerih gradi svojo dejavnost, črpa s številnih področij. Zato je krajinski arhitekt primerno izobražen v disciplinah, ki dajejo znanja, pomembna za načrtovanje rabe prostora, varstva narave in oblikovanja krajine, kot so:

Naravoslovno-ekološke eologija, pedologija, meteorologija, botanika, fizična geografija, splošna in krajinska ekologija, fitocenologija, hidrobiologija

Družbeno-ekonomske in kulturološke filozofija z logiko, ekološka psihologija, prostorska sociologija, komunalna ekonomika, prostorsko pravo, zgodovina likovnih umetnosti in arhitekture, razvoj naselij, razvoj oblikovanja krajine

Tehniške geodezija z aerofotogrametrijo, gradbena in krajinska tehnika, statistika, računalništvo, urejanje voda

Oblikovalske in načrtovalne risanje, plastično oblikovanje, načrtovanje odprtega prostora, oblikovanje krajine, načrtovanje mestne krajine, krajinsko planiranje, analiza in varstvo krajine, urbanistično načrtovanje, osnove arhitekturnega in urbanističnega projektiranja, regionalno planiranje, prenova podeželja.

Na študiju krajinske arhitekture učijo profesorji z raznih drugih šol Univerze v Ljubljani, kot so Fakulteta za arhitekturo, Filozofska fakulteta, Fakulteta z družbene vede in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Ti vnašajo v študij raznovrstna znanja in različne poglede ter s tem prispevajo k oblikovanju širokega razgleda, ki je neogiben za dejavnost, kot je krajinska arhitektura. Ta mora namreč iskati ureditvena skladja v prostoru in čim bolj uravnotežena razmerja med raznolikimi varstvenimi in razvojnimi interesi.

Študij je pester in bogat po vsebini, prav tako pa tudi po oblikah študijskih dejavnosti. Glavnina pouka poteka v seminarjih, ki omogočajo dejavno vlogo študenta, pripravljanje individualnih projektov in seminarskih nalog. V študiju je odmerjen znaten obseg tudi terenskemu delu, ki je namenjeno spoznavanju naravnih značilnosti, skiciranju na prostem, seznanjanjem s slovenskimi krajinami in naselbinsko dediščino doma in na tujem.

Študij krajinske arhitekture se izvaja na Biotehniški fakulteti od leta 1972. Začel se je kot podiplomski, od leta 1976 pa poteka tudi kot redni dodiplomski študij.