Gojenje potočnih rakov - Jelševec  Jelševec (Astacus astacus)
Plemeniti rak

Jelševec je največji avtohtoni potočni rak v Sloveniji. Naseljuje različne habitate kot so: reke, jezera in ribniki.

Lastnosti:

Življenjska doba: od 15 do 20 del
Rast: do 20 cm od glave do repa
Teža: do 350 g
Plenilci: vidre, ribe(krap, smuč, ostriž, som,..), pižmovke oz. vodne podgane, race, čaplje, štorklje,..
Hrana: plankton, alge, rastline, vodne ličinke, polži, školjke, ribe, poginule živali,…
Spolna zrelost: tri leta
Število mladičev: od 50 do 400 kom.

Opis:

Rak ima apnenčast  oklep, kateri jih varuje pred plenilci in drugimi raki, saj je v primerih pomanjkanja hrane tudi kanibal. Oklep mu ne raste, zato ga zamenja z novim. To imenujemo levitev. Levi se v prvem letu starosti od sedem do deset krat, v drugem letu od štiri do pet krat, v tretjem letu še samo od dva do tri krat, vsa naslednja leta pa ena do dva krat največ. Levitev se začne, kadar mu je oklep premajhen. Takrat iz telesa izloči vsebnost vode, saj se mu zaradi tega okončine pod oklepom tako zožijo, da jih lahko potegne skozi ozke člene. Na sredini med repom in trupom se oklep prelomi in rak izplava. Pri levitvi si rak velikokrat odtrga klešče. Ko rak odvrže star oklep je pod njim že izoblikovan nov oklep, ki je sprva mehak in mu ne zagotavlja nobene varnosti, tako pred plenilci, kot tudi pred pripadniki svoje vrste. Dokler se mu oklep ne utrdi se nahaja v račini oz. kakšnem drugem zavetju.

Na glavi ima dva para tipalk. Prvi par ima gibljivi v dolžini 1/3 trupa, kateri služita za tipanje. Drugi par je kratki, negibljiv in viden samo od blizu, z njima voha.
Oči ima na gibljivih pecljih in to mu znatno poveča vidno polje.
Ima pet parov nog, med katerimi je prvi par preobražen v klešče. Uporablja jih za lov in za obrambo. Drugi par nog na katerih ima majhne kleščice, uporablja za vnos hrane v usta. Zadnje pare nog uporablja za hojo, pri tem si pomaga tudi s prednjimi kleščami - sploh po kopnem, saj so klešče izven vode zelo težke. Hodi zelo počasi, zato se po navadi rešuje s sunkovitim vzvratnim plavanjem. Rep oz. zadek je sestavljen iz šestih členov in repne plavuti.
Dejaven je vse od aprila pa do novembra. V zimskih mesecih se skriva v račinah (izkopane jame pod gladino vode), pod kamenjem, v koreninskih sistemih obvodnih rastlin in dreves. Aktiven je večinoma v nočnem času. Čez dan se zadržuje večinoma v senci ali pa je v skrivališču. Čez noč pa se hrani, raziskuje, nemalokrat gre tudi ven iz vode, kadar je rosa oz. v dežju, saj za preživetje izven vode potrebuje dosti vlage. Ob idealnih pogojih lahko rak izven vode preživi tudi pet dni.
Raki so vsejeda bitja in zato zelo pripomorejo k ravnovesju v njihovem življenjskem prostoru. Njihove prehranjevalne navade so odvisne od okolja in starosti raka. V začetni fazi se prehranjujejo s planktonom, sledijo alge , rastline, različne žuželke polži, ličinke, poginule živali in seveda ribe. Večinoma dobijo poškodovane in deformirane ribe, kar je zelo pomembno saj je tako veliko manj možnosti za razvoj bolezni.