Utrip Prostovoljnega gasilskega društva Planina V zgodovini Planine je bilo že pred nastankom Gasilskega društva nekaj večjih požarov, ki so za seboj pustili veliko opustošenje.

Naj omenim le enega iz leta 1626, ki je uničil trg in močno poslabšal gmotno stanje prebivalcev.
Da bi se ljudje čim bolj uspešno spopadli s požari, so v sili stopili skupaj, pozneje pa je zaradi nevarnosti požarov nastala organizirana skupina z imenom »Požarna bramba«.
Konec leta 1887 je ustanovni odbor spisal prošnjo in društvena pravila ter zaprosil Visoko cesarsko-kraljevo deželno oblast  v Ljubljani, da odobri ustanovitev društva.
Prošnja je bila ugodno rešena 19. julija 1888 in je vsebovala pogoj, da mora  društvo sestavo novo izvoljenega odbora sporočiti v Ljubljano.
Prvi poveljnik novo nastalega društva je bil Franc Reissmüller, nadzornik posesti kneza Windisch-Graetza na gradu Haasberg. Zagotovo je bil Reissmüller kot zvest delavec na posesti Haasberg pomembna vez med knezom Windisch-Graetzem in  gasilskim društvom. Med obema se je v teku delovanja društva vzpostavil odnos, ki je temeljil na vzajemni pomoči. To sta drug drugemu dajala in jo drug od drugega sprejemala tako društvo, kot knezova družina. Knez je društvu večkrat izkazal svojo naklonjenost, predvsem v prvih letih delovanja društva, ko so se gasilci opremljali z novim orodjem in obleko ter urejali svoje prostore. V gmotnih težavah se je društvo s prošnjo za podporo večkrat obrnilo na družino Windisch-Graetz, ob različnih priložnostih pa je ta poklonila denar tudi sama. Tako je knez leta 1891 društvu namenil 400 goldinarjev za nakup nove brizgalne in s tem pokril tretjino stroškov. Brizgalno so naročili v Ljubljani pri znanem  tovarnarju- livaru, Albertu Samassi.

Približno leto dni po naročilu je bila izdelana. Blagoslovil jo je župnik Ivan Podboj. Nedelja, 4. septembra 1891, je bila svečana za planinske gasilce in ostale Planinčane. Dopoldne je bila sv. maša, h kateri so gasilci, ob spremljavi vojaške godbe iz Trsta, na vozu pripeljali blagoslovit okrašeno brizgalno. Popoldne je sledila veselica z zabavo.
5. decembra leta 1892 je društvo pomagalo pri gašenju požara na gradu Haasberg. Začela je goreti streha, ker se je vnel tram ob dimniku in gasilska pomoč je bila nujna. Gasilci so prvič preizkusili moč nove brizgalne, ki so jo postavili ob vodnjak pred gradom in preko nje po ceveh brizgali vodo na streho. Na pomoč sta prišli  gasilski društvi iz Postojne in Rakeka.
Ni pa bilo vedno orodje tisto, za kar je društvo  prejemalo denarni dar.
Ko sta knez Hugo in njegova žena Matilda Windisch-Graetz leta 1892 obhajala svojo srebrno poroko, sta ob tej svečanosti namenila 50 goldinarjev za potrebe gasilskega društva. V znak izkazanih dobrot in  spoštovanja so kneza 6. januarja 1906 izvolili za svojega častnega člana.
Poleg nabave opreme se je društvo v prvih desetletjih obstoja ukvarjalo tudi s prostorsko stisko. Po šestih letih obstoja, leta 1894, je za svoje potrebe za deset let najelo poslopje v Gornji Planini. Po pretekli pogodbi so iskali nove prostore in se tako preselili v Galacijevo šupo ter jo usposobili za gasilni dom.
Društvo je aktivno delovalo in bilo že leta 1890  sprejeto v Zvezo gasilnih društev dežele Kranjske.