Eko potovanja, bio vrtnarjenje, Etnološke zbirke, Poletni tabor, Kresovanje, Zdravilni izvirki, Arheološke znamenitosti, Kolesarjenje STARA SUŠICA je najstarejše naselje v občini Pivka. Ime ji daje presihajoči potok – teče med vasema Stara in Nova Sušica – ki ob večjih nalivih izbruhne iz kraške jame Gabranca, se združi z drugimi potoki in se pri kraju Ribnica izlije v reko Reko.
Vasica leži pod hribom Gradišče, naslonjena na flišna Brda s pogledom na Košansko dolino in hribe kot so Vremščica, Tabor, Primož, Osojnica in oddaljenejši Snežnik. Najbližji večji kraj je Košana /fara/, Pivka /7 km/, Ilirska Bistrica /12 km, Divača /15 km/. Glede na geografski položaj pa gravitira proti morju – nekoč so bili prebivalci močno gospodarsko povezani s Trstom in Reko. Sodi med manjše vasi v občini Pivka, saj šteje le 50 prebivalcev.
ZGODOVINA: Da gre za staro naselje pričajo ostaline iz preteklosti. Na davno naseljenost so pokazala izkopavanja v PARTIH. Med izkopavanji 1957. leta so odkrili ostanke naselja in pokopališč iz železne dobe. Druga izkopavanja so odkrila predmete iz rimske dobe. V poznejših obdobjih so se ljudje naseljevali nižje, proti sedanji vasi, predvsem zaradi vodnih virov in obdelovalne zemlje. Verjetno najstarejša hiša v vasi Stara Sušica je BASCOVA z letnico 1790 – del portala z moško glavo pa ima letnico 1784. Hiša je bila po pripovedovanju bogata, z več kravami in več sto ovcami, ki so jih v zimskih mesecih pasli vse do Furlanije. Med najstarejše sodijo še Šobcova, Tomažetova/ zdaj Zgonarjeva/ in Lekačeva. V 15. stoletju so v to dolino vpadali Turki in tako kot v mnogih krajih po Sloveniji so tudi tod zgradili protiturške tabore, del tega je še vedno v KOŠANI. Največji /žal porušen/ pa je bil ŠILENTABOR. Največji zgodovinski pečat pa je tej dolini dal duhovnik v Košani JANEZ PLEMENITI RAMPELI, ki je z lastnim denarjem leta 1644 zgradil cerkvico sv. JANEZA KRSTNIKA in še nekaj cerkva v okolici.Vas je pripadala različnim fevdalnim gospodom, ki so jim kmetje dajali dajatve v naravi, denarju in delu. V 16. stoletju so fevdalni gospodje sezidali graščino RAVNE, ki je menjavala različne gospodarje – zadnji RAVNAHI so tod živeli do 2. svetovne vojne. Leta 1807 je bila tudi v Košanski dolini huda lakota. Sledila je še kolera, zaradi katere je umrlo v fari okoli 400 prebivalcev. Slabe letine zaradi suše so pahnile prebivalce v hudo revščino, zadolževanje in posledično množično izseljevanje.

Med prvo svetovno vojno je prebivalstvo še dodatno trpelo. Vse mlade fante so rekrutirali v avstrijsko vojsko, kjer so umirali v jarkih Rusije, Galicije, Karpatov in na Soški fronti. V vasi so bili nastanjeni vojaki in konji, ki so prihajali in odhajali na Soško fronto, V bojih sta padla dva domačina. Po razpadu Avstro- Ogrske je Primorska pripadla Italiji. V šoli je bil ukinjen slovenski jezik, močan je bil tudi gospodarski pritisk na prebivalce, pomankanje dela, prepoved kuhanja in prodaje žganja, ki je bil pomemben vir dohodka. V obdobju med obema vojnama, predvsem a po drugi svetovni vojni, se je še več vaščanov odločilo za beg in boljši kruh v tujino – Kanado, Avstralijo, Ameriko. (vir:Občina Pivka)